Agli Amici: pri najbolj vplivni furlanski kuhalnici

Od našega zadnjega obiska so objekt v predmestju Vidma temeljito prenovili. Če smo pred leti jedli v prostoru, ki je spominjal na klasične gostilniške dvorane, čeprav je bilo tako v opremi kot v garderobi natakarjev opaziti veliko črno-belega minimalizma, so se po novem odločili za nekakšno kombinacijo sodobnega azijskega in italijanskega dizajna. Arhitektom je za osnovo služilo drevo, kot nekakšno življenje, ki poganja znotraj male dvoranice in prekriva svetila. Linije so še vedno čiste, vrata se zapirajo in odpirajo sama, za vstop v toaletni del pa je bolje kar vprašati, saj so vrata skrita znotraj posebej oblikovane stene. Lepo.

Agli Amici Via Liguria 250 33100 Godia - Udine

Telefon: 0039 0432 565411 Elektronska pošta: info@agliamici.it

Pri prijateljih še vedno strežejo samo devetim ali desetim mizam in še vedno velja, da ne gre za kako razgrajaško gostilno, ampak za tiho, skoraj elitistično kreativno restavracijo, ki ne samo pripravlja nove in nove jedi, ampak vplivi njenih kreacij sežejo globoko v druge pokrajine in države.

Med mizami so postavljene pručke za torbice, potujoča servirna miza, ki skriva pribor, prtičke in kar je še takšne robe, zraven pa se vozi še velika miza s kakšnim ducatom lokalnih sirov, v katerih so zapičeni listki z njihovimi imeni. Pozneje smo ugotovili, da trenutno najraje naročajo sir Daria Zidariča s tržaškega Krasa. Jedilni listi nosijo cene, če ste moškega spola, in samo opise jedi, če ste ženskega spola. Jedilni list, podobno kot je vse bolj navada na Zahodu, natančno razkriva tudi tiste, ki proizvajajo za Agli Amici: Zidariča smo omenili, sol je (uganili ste) iz Pirana, tudi oljčno olje je s Krasa od Starca, rože in zelišča so z domačega vrta ...

Sicer pa ne glede na to, kaj naročite na mizo, ob nekaj vrstah malih kruhkov postrežejo skuto z drobnjakom in Puattijevo ekstra brut penino. Med kuharjeve pozdrave se je prijavil rogljiček, polnjen z ostriževim namazom, ki ga posebej spremlja belušna juha v skodelici za kavo, v kateri plava tudi prepeličje jajce. Še en pozdravček, ki s poznejšimi naročili nima veliko skupnega, je bila pena iz gin tonica, v kateri je plaval škamp in ki so ga postregli s krekerjem, posebej pripravljenim iz njegove lupine.

Penina iz Romansa bi sicer morala zdržati še ob prvi jedi velikega menija, ki si ga je privoščilo naše omizje, a na žalost ni šlo. Po natančnem pregledu najbolje ocenjenih furlanskih vin prejšnje sezone smo odkrili, da se nam bolj kot vse drugo splača naročiti beli cuvee sacricassi, ki ga ponuja hiša Due Terre. Dvaintrideset evrov za buteljko vina z najvišjimi ocenami pravzaprav na kratko razloži vinsko filozofijo Agli Amicija.

Kot rečeno, belo vino se je začelo srečevati s posameznimi izumi, ki so kar prehitro prihajali na mizo. Prva kreacija: kapesanta s toastom, potopljenim v maslo z belimi beluši in iranskim kaviarjem. Hitro se ji je pridružila lica v olju z mehkim jajčkom v omaki iz kruha, sardona in česnovim vinom. Kot rečeno, stvari se kar prehitro dogajajo – naši sosedje računajo, da mora gost postoriti vse med osmo in pol enajsto, a jedi, ki jih pripravijo, ni malo, da o količini sestavin, ki jih primešajo, niti ne govorimo.

Krožnik morje tako vsebuje: rikoto in alge, sladoled iz morskega ježka, kozice in školjke. Komplicirano, sladoled pa morda celo malce preveč sladek za naš morski okus. In za hip smo pomislili, da nas ne bodo spustili iz morja – pa so testenine napolnili s svinjsko drobovino, za omako pa sta služila fondirana čebula in žele iz sladkega vina. Naslednja kreacija, ki kar kliče po presežnikih, je jogurt iz fois grasa. Hladnim okusom gosjih jeter so dodali tri oreščke – pinjole, orehe in makadamije. Pa še marmelado, kakopak. Sladko-slano-hladna izkušnja.

V finalu ponujajo soljen jezik s šunko, ki jo spremlja kroglica iz krompirja in tartufov. Pravzaprav zelo nekomplicirana reč, če pomislimo na stvari, ki smo jih dobili v predhodnih akcijah. A čas je bil za sladice in predsladice.

Zdi se, da je drevo, ki smo ga omenjali v rubriki notranje oblikovanje, napadlo tudi mizo. Iz vejic so rasle rezine različnega sadja, pod njim pa so postavili čokoladne kroglice, vaniljeve žogice na palčkah, piškote, želeje in biskvite, da bi lažje počakali na "ham&eggs". Šunka z jajčkom? Ja. Le da so jih pripravili iz pomaranče in smetane, rožmarinovega granita in mandljevega biskvita. Ob tako močnih likovnih izražanjih je bila krema iz čokolade in karamele s sladoledom iz likricije s kavnim kolačkom samo še neproblematičen dodatek za slovo. In kot v Agli Amiciju ne strežejo sladkih vin ob res bogati ponudbi sladic znotraj kreativnega sprehoda, tako ne ponudijo niti grappe. Pa ne, da bi kaj pogrešali, očitno menijo, da s hrano povedo vse, in niso daleč od resnice. Veliki meni nas je nasitil do konca in stal 80 evrov po osebi. Pijača, ki jo je treba dodati, pa je v teh krajih pravzaprav zelo poceni. In še opozorilo: kreatorji radi menjajo jedilne liste in zgodi se vam lahko, da vam bodo ob drugih priložnostih postregli s povsem drugimi hranami. Ampak konec koncev, a ni pravzaprav v tem tudi vsa umetnost Agli Amicija?

Povzetek

Kreativna kuhinja v vsej svoji obilnosti in z vsemi norimi idejami. Jedi v kreativnem meniju je veliko za ne preveč denarja, zdi se, da včasih pretiravajo s hitrostjo in da včasih namerno izgubljajo stik s tradicionalnimi vrlinami lokalne kuhinje. Vseeno gre verjetno za najbolj domišljeno kuhanje od Zagreba do Benetk, če ne kar do Padove.

Vinska karta je nepretenciozna, a vseeno zelo natančno izbrana. Najboljša italijanska vina, poudarek je seveda na lokalnih mojstrih, nekaj novega sveta, veliko francozov in za odtenek nemcev, avstrijcev, slovencev in hrvatov. Cene? Polovico nižje kot pri nas.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.