Od vanilje do nindža plesalcev v gozdu je majhen korak

Namesto preprostega predstavitvenega filmčka, primernega za balado, so artistični ustvarjalci videa pevki v roke potisnili starinski mikrofon brez žice, s katerim se sprehaja po gozdu, medtem ko ji pot križajo z nindžami navdihnjeni plesalci, ki oprezajo za njo izza dreves in izpod listja. Čudovito.

Če ne drugega, si bodo našo pesem in ime države zapomnili vsaj tisti, ki si bodo ogledali to umetniško stvaritev. In ko smo že ravno pri umetniških stvaritvah – kaj je tako narobe s preprostostjo? Razumemo tudi to, da je skupina Maestro oh in sploh fantastična, vendar to ne pomeni, da je treba plešoče čudežne dečke po vsej sili umestiti tudi v video, v katerem se pevka sprehaja po gozdu.

Marsikdo je menil, da bi lahko za predstavitveni videospot uporabili kar posnetek nastopa Keučeve na državnem izboru, a tega pravzaprav ni, saj je zmagovalna pesem po Emi doživela precejšnjo spremembo. Drug jezik je prinesel tudi drugačno besedilo in malo razumljivejše petje. Nekatere stvari se spreminjajo, druge pač ne – na primer nenehna prisotnost "najboljše plesne skupine v Sloveniji", spremljevalne pevke Katje Koren in slovenskega talenta.

Nagnjeni smo tudi h kompliciranju, čeprav imamo pred sabo balado z več kot sposobno pevko, ki je navsezadnje tudi videti precej dobro. Zakaj torej uničujemo preprosto in učinkovito kombinacijo? Zmagali tako ali tako ne bomo, pa tudi če na oder privlečemo Cirque du Soleil, zato bi lahko povsem neobremenjeno in v nasprotju z večino držav ponudili manj za lase privlečenega scenarija in plesalcev, ki na balade plešejo celo bolj doživeto, kot lahko Keučeva poje. V slovenščini ali angleščini.