Občinstvo je pripravljeno, pa oblikovalci?

Ponavadi imamo ob premiernih dogodkih že vnaprej pripravljenih nekaj izgovorov, povezanih s porodnimi krči in učenjem, medtem ko gledalci gledamo pod prste organizatorjem in preštevamo zamujene priložnosti. A pri Philipsovem tednu mode je bilo teh zelo malo, skoraj presenetljivo malo. Okej, nekatere je zmotil tisti likalnik, ampak stroški tovrstne prireditve se pač ne pokrijejo sami. Edini pravi minus, ki pa se je že naslednji dan spremenil v zadovoljivi krožec, je bil pravzaprav manjši kaos z neobstoječim sedežnim redom. Zanimanje je bilo pač ogromno in temu primerno so prvo vrsto razširili kar na prvi dve, a že drugi dan – in ne drugo leto – je sedežni red doživel kozmetični popravek, hostese pa niso zgolj pregledovale seznam v svoji roki in kimale ali odkimavale. O otrocih v prvi vrsti pa raje ne bomo več – očitno je to neka slovenska posebnost, tako kot je slovenska posebnost stanje nevednosti glede primernih oblačil. Ne, ne pričakujemo Oscarja de la Rente in louboutink (vsaj ne preveč), a tudi trenirk ne. Kino Šiška, ki se je izkazal za več kot primernega gostitelja, je sicer še enkrat upravičil svoj tihi sloves kraja, kjer se večer le težko razvije v pravi celonočni žur in tudi zabava po dvodnevnem tednu mode je kljub zastonjski pijači, ki je po zaključku uradnega dela privabila tudi nekaj okoliških pobov, je hitro zamrla. Temu je bržkone botrovalo tudi dejstvo, da se je modna parada odvijala sredi tedna. Pravo parado (a ne nujno modno) smo pravzaprav pričakovali med občinstvom, ki pa je bilo oblečeno presenetljivo umirjeno, brez pretirane ekstravagance (in ne, umetno krzno okoli Gačovega vratu ali presežek uggic z bleščicami ne velja). Delovalo je, kot da so se vsi trudili biti čim bolj neopazni in okusni; kot da s tednom mode začne delovati tudi modna policija, ki ima ob tej priložnosti še posebno ostre kriterije. No, saj bi jih tudi morala imeti, a od kdaj se slovenska estrada (poleg modnih navdušencev in strokovnjakov tudi ta seveda ni mogla manjkati) sploh trudi ne izstopati? Priznati je treba, da so v Kino Šiška prišli vsi, tudi tisti, ki jih zavoljo kredibilnosti samega dogodka na tednu mode morda raje ne bi videli. Kakorkoli že, če se vrnemo k modi, moramo še enkrat poudariti, da je Philipsov teden mode pustil velike možnosti za razvoj, s čimer je pravzaprav tudi izpolnil svoj namen – naredil je podlago. Dobro podlago. Vprašanje po dveh dneh prvega zaresnega slovenskega tedna mode, ki namerava vztrajati in se v bodoče sezonam primerno odvijati dvakrat letno, je pravzaprav to, ali so nanj pripravljeni slovenski oblikovalci? Kar nekaj jih je namreč recikliralo svoje domislice, delovalo bolj jesensko kot pomladno in prikazalo nedodelane kolekcije ali takšne brez prepotrebnega koncepta. Če se v večernem sklopu modnih revij ne bi zgodilo to, kar se je, bi bil priokus po tednu mode morda malce slabši, tako pa se je modna zabava končala na samem višku, s prikazom vrhunskih kolekcij, ki jih kot take ne imenujemo samo zato, ker so pač "naše". Ne, nekatere kolekcije (predvsem zaključne) so bile vrhunske same po sebi, slovenska zasnova in izdelava je le dodana vrednost, ki jo bodo morda nekoč bolj cenili tudi tuji (pa tudi domači) kupci. Predvsem tisti ta "veliki". V prihodnje si morda želimo le še prisotnosti študentskih sil in tega, da bi njihove manifestacije naslednjič bogatile program tedna mode. Namesto kakšnega nepotrebnega Manga, na primer.