Nerealne obljube

Nekaj takega se je v Veliki Britaniji zgodilo L'Orealu oziroma hčerinskima znamkama Maybelline in Lancome, ki sta morali s trga umakniti oglase s Christy Turlington oziroma Julio Roberts. Obljubljali naj bi namreč nerealna pričakovanja glede učinkov izdelka, med katere kakopak v prvi vrsti spada glajenje gub. Turlingtonova in Robertsova sta obe stari več kot štirideset let in nihče ne dvomi o njuni lepoti, vendar se kozmetičnim podjetjem lepota zdi lastnost, pogojena z leti (oziroma s sposobnostjo računalniških programov, ki štiridesetletnice spremenijo v dvajsetletna dekleta). Kakšna je kondicija vaše samopodobe?

Nerealne obljube glede učinkov izdelkov so predvsem v kozmetiki nekaj povsem običajnega, potrošniki pa smo večinoma že odporni proti njim. Vsaj zavestno, podzavest pa dela po svoje. Tudi domnevno pomanjkanje naivnosti ne opravičuje popačenih podob, s katerimi nas bombandirajo. Pravzaprav so izkrivljene podobe tudi moralno sporne, načenjajo našo samopodobo in nas spreminjajo v popolne potrošnike. Spomnimo še na zelo zgovorne rezultate britanske raziskave o tem, da motnje prehranjevanja opažajo že pri petletnih otrocih, kar naj bi bila tudi posledica nerealnih podob v revijah. Samopodoba je torej načeta že pri petletnikih. V odlično smer se premikamo, prav res.

Vse bi rade bile vitka princesa

Ne nazadnje je med Britankami tudi izjemno priljubljena ne čisto prava princesa Kate Middleton, zdaj uradno znana kot vojvodinja cambriška, katere modni slog vsak dan secirajo revije tako na Otoku kot drugod po svetu. Kate pa je obenem dekle z zelo drobno postavo, ob kateri so še hollywoodske zvezdnice videti, kot da so dobro seznanjene s procesom žvečenja in požiranja. Radi bi rekli, da nekaj upanja prav tako vliva britanska anketa, po kateri ima najboljšo postavo Helen Mirren, ki je na drugem mestu pustila vitkejšo manekenko Elle Macpherson. A takšne izjeme se ponavadi izkažejo le za kapljo v morje, tako kot je le hiter preblisk gostovanje baročnejših manekenk v junijski številki italijanskega Vogue. Cenimo trud, a ne vidimo rezultatov in prodajne številke vseeno kažejo, da si na naslovnicah največkrat želimo "sfotošopirane" suhice.

Nerealnost je navdihujoča? Da lahko ljudje svobodno izbiramo in mislimo s svojo glavo ter da so podobe v medijih zgolj "navdihujoče", kot so glede ekstremno obdelanih fotografijah zatrdili pri L'Orealu, je večni dežurni izgovor. Potrošnikom se v tej neskončni oglaševalski igri takšna inspiracija ne zdi nič kaj navdihujoča, pa čeprav v tej igri prav mi sami igramo pomembno vlogo. Dobiček ne laže, na naslovnicah sami zahtevamo popolna zvezdniška telesa. Prav zaradi nelogičnosti množice obstajajo različni organi, ki naj bi preprečili pretirano izkrivljanje resnice, kot se je to v enem od redkih primerov zgodilo v Veliki Britaniji.

Izkrivljanje vedno bo, iz tega so narejene sanje, a tudi meja bi morala obstajati. Nobena zdrava pamet ne bo uničila začaranega kroga nerealnih podob v medijih, saj vendar živimo v dobi plastičnih operacij. Morda bi morale namesto modrčkov v tem stoletju zažigati revije ali silikonske vsadke. Dajte nam štiridesetletne štiridesetletnice, ki nam bodo sporočale, da je staranje okej, ne dvajsetletnih štiridesetletnic. Dajte nam gube namesto pravljic.