Beograjski okus silikona

"A to imajo vse umetne prsi, al' kaj je to?" je bilo moje prvo vprašanje, ko smo se usedli za mizo v "čevapčinici", kjer smo si privoščili pravo srbsko hrano, ki se je seveda začela z rakijo. Ostali za mizo so se spogledali in nasmejali, da se mi res vidi, da sem prvič tukaj in pokimali mojim ugibanjem, da je v prestolnici pač vse podrejeno videzu.

Gospodične, ki se sprehajajo po beograjskih ulicah, so kot iz škatlice. Od čevljev, kavbojk, majčk, do ličil in popolnih frizur je vse, čeprav morda ne za vsak okus in ne po zadnji modi, urejeno do zadnje potankosti. Najbolj izstopajoča pa so njihova oprsja, ki se začnejo kmalu pod brado. Družba mi je karikirano pojasnila, da jim je skoraj bolj pomemben videz, kot če bo krožnik prazen. In res, sprehajajoča dekleta so lepše kopije izumetničene Cece, saj so njihove prsi nekoliko manjše, a vseeno geometrijsko popolnih oblik. Veliko deklet ima tudi silikonsko izpopolnjene ustnice, še najbolj pa me je navdušila njihova pokončna drža - Beograjčanke dajejo močan vtis samozavesti. Družba me je še razsvetlila, da je ena izmed promenad, ki se nahajajo v okolici famoznih splavov, preimenovana v silikonsko ulico, verjetno ne za to, ker je tam industrija silikona.

In trgovine? V prvi vrsti sem si morala iz glave izbrisati stereotip, da sem na Balkanu, saj je Beograd daleč pred Balkanom in je prav solidna že skoraj evropska prestolnica. Ponudba znamk je veliko pestrejša kot v Sloveniji in trgovine imajo več različnih artiklov, a kako ne bi imeli, saj bi v Beograd lahko naselil skoraj vse Slovence (uradni in neuradni podatki o številu prebivalcev Beograda so zelo različni). Ocena cen je na hitro težka, a na prvi pogled bi človek rekel, da gre za približno enake cene kot v Sloveniji in na trenutke celo višje – takšen primer so bile Adidasove superge. Vsekakor se bom v Beograd še vrnila in poleg silikona okusila tudi pravi "šoping".