Nedelja,
20. 2. 2011,
7.37

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 20. 2. 2011, 7.37

9 let, 2 meseca

Zlati medved iranskemu filmu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Letošnji dobitnik zlatega medveda je iranski film Nedir in Simin – Ločitev, režiserja Asgharja Farhadija.

Sinoči so se še zadnjič na letošnjem Berlinalu zabliskale fotografske luči. Proti večeru so bili vsi v velikem pričakovanju, koga bo predsednica žirije Isabella Rossellini razglasila za letošnjega dobitnika prestižnega zlatega medveda. Kot smo že napovedovali zadnjih nekaj dni, je triumfiral priznani iranski film Nedir in Simin – Ločitev. Film govori o paru, ki se razhaja. Simin hoče z možem Nadirjem in hčerko Termeh zapustiti Iran. Vendar Simin vloži zahtevo za ločitev, ker Nadir noče zapustiti svojega bolnega očeta. Termeh ostane z očetom, Simin se vrne k staršem. Film pa ni dobil le zlatega medveda za najboljši film, ampak je triumfirala tudi igralska zasedba filma – ženska zasedba v sestavi Sareh Bayat, Sarina Farhadi in Leila Hatami in moška zasedba filma v sestavi Peyman Moadi, Ali Asghar Shahbazi in Babak Karimi sta dobili srebrna medveda za najboljše glavne vloge.

Farhadi se je ob podelitvi spomnil na zaprtega iranskega kolega Jafarja Panahija, ki zaradi šestletne zaporne kazni ni mogel priti v Berlin, čeprav je celo član glavne žirije. Govori se tudi, da naj bi Berlinale z zlatim medvedom izkazal čast iranskemu filmu in s tem izrazil ostro nasprotovanje Ahmadinedžadu in njegovim političnim lovkam. Farhadi si je celo zaželel, da bi prihodnje leto na tem mestu videli Panahija v živo.

Na željo novinarjev, naj pove svoje mnenje o položaju v Iranu, je dejal, da "povem lahko le tisto, kar smem, sicer bom zašel v težave in tudi jaz ne bom smel snemati filmov. Raje delam filme, saj nisem junak, ampak filmar". Po podelitvi je celo poklical Panahija v Iran, medtem ko je njegov sedež na Berlinalu ves čas slovesnosti prazen opozarjal na krivice. Mediji so zaradi vse pozornosti, ki je je letos deležen Iran, festival poimenovali kar "iranski Berlinale".

Druga najbolj zaželena nagrada festivala – velika nagrada žirije je šla v roke madžarskemu režiserju Beli Tarru za film Torinski konj. Počasen film je s svojo mračno podobo sprožal tako pozitivne odzive kot negodovanja, govori pa o kočijažu in njegovi hčeri. Tarr je dejal, da naj bi bil to njegov zadnji film, zaradi filmskih dialogov in zgodbe pa ostaja med najbolj nepozabnimi letošnjimi filmi. Slavni režiser celo verjame, da je v filmu povedal prav vse, kar je želel povedati.

Eno izmed redkih presenečenj na podelitvi nagrad letošnjega Berlinala je bil srebrni medved za najboljšega režiserja. Dobil ga je mladi nemški režiser Ülrich Köhler, ki je pred dvema letoma s filmom Okna v ponedeljek slavil tudi na ljubljanskem Liffu. Njegov letošnji film Spalna bolezen namreč ni bil med favoriti. Govori o mladem zdravniku v Afriki, ki ga povozi čas.

Medveda za najboljši scenarij so podelili ameriškemu režiserju Joshui Marstonu in Andamionu Murataju za film Krvno odpuščanje, ki govori o tragičnih posledicah starodavnih pravil krvnega maščevanja, ki še vedno kosi v predelih podeželske Albanije.

Argentinski film Prva nagrada o šolarki, ki napiše šolski spis in sproži val političnih in zasebnih kolobocij, je pobral tehnične nagrade, nagrada Alfred Bauer za inovativnost v film pa je šla nemškemu režiserju Andresu Veielu za politično-ljubezenski film o koreninah terorizma v Nemčiji z naslovom Kdo drug, če ne mi.