Warmen

TIP: Navdušujoča sproščenost, kakršne še posebej v moderni metalurgiji kronično primanjkuje.

Warmen je na začetku tega tisočletja ustanovil Janne Warman, sicer klaviaturist finskih metalurgov Children Of Bodom. Sprva je bilo vse skupaj mišljeno kot nekakšen stranski projekt, z leti pa je Warmen postal resen bend. Trenutno v njem igrajo sami cenjeni finski glasbeniki. Poleg Warmana so v bendu še: kitarist Antti Warman (The Scourger), bobnar Mirka Rantanen (Thunderstone) in basist Jyri Helko (For The Imperium). Ker zasedba nima stalnega pevca, so se ji za njen sicer četrti album Japanese Hospitality pridružila še nekatera velika imena finske metal in rock scene, in sicer Timo Kotipelto (Stratovarius, Kotipelto), Jonna Kosonen (Jonna's Problem), Pasi Rantanen (ex-Thunderstone), Marko Vaara (ex-Tunnelvision) in Alexi Laiho (Children Of Bodom), ki je tudi odpel eno skladbo v drugi pa je sprašil kitarski solo. Drugi gostujoči kitarist pa je bil Sami Virtanen (Joe Doakes).

Japanese Hospitality je zelo zanimiv in nenavaden metal izdelek vsaj zaradi dveh stvari. Prva je zagotovo slogovna pestrost. Warmen na tej plošči trgajo tako stari heavy metal, čisti progressive metal, melodični AOR, power metal in na drugi strani tudi kakšno tršo obliko bolj sodobne metalurgije. Na albumu pa prevladujejo melodične in precej ostro zastavljene heavy metal skladbe. Druga stvar, ki navduši, je neverjetna sproščenost igranja in tudi samega skladanja skladb. Nepretenciozno, a zato nič manj resno in maksimalno osredotočeno igranje daje prav vsem desetim skladbam poseben šarm in tudi energijo.

Po strukturi skladb so Warmen bližje klasični skladnji osemdesetih kot pa sodobnim metalurškim trendom. Kakšno spoštovanje goji skupina do tega obdobja, najbolje kažeta dve predelavi. Prva je Black Cat Janet Jackson druga pa Separate Ways še ameriških AOR velikanov Journey (na japonski izdaji je dodana še Fading Like A Flower švedskega pop dueta Roxette). Obe sta precej verni kopiji originalov in bend v prav ničemer, če izvzamemo moderen zvok, ne ruši izvorne dramaturgije pesmi.

Na Japanese Hospitality boste deležni prvoligaškega, kot nož ostrega in metalskega riffanja vseh sort, vrtoglavih kitarskih pasaž, pestrih ritmov, odlično narejenih skladb in kot nekakšen bonus tudi obilico odličnih Warmanovih klaviaturističnih izletov in vložkov. Vsekakor že dogo ni bilo metal albuma, na katerem bi bile klaviature tako atraktivno in efektno umeščene v metal glasbo.