V filmih vedno več samomorov

Analiza pensilvanske univerze, objavljena v avgustovski publikaciji Arhivi raziskav o samomorih, ki je pokazala, da se je število nazornih prizorov samomorov od leta 1950 do leta 2006 kar potrojilo, je v precep vzela največje filmske uspešnice omenjenega obdobja. V filmih, ki so označeni z oznakama PG-13 (neprimerna vsebina za mlajše od 13 let) in R (mlajše od 17 let naj ob ogledu filma spremlja odrasli), niso ugotovili nobenih razlik pri prikazovanju samomorov. Vodja raziskave Patrick E. Jamieson je dejal, da je težko vzpostaviti vzročno povezavo med porastom najstniških samomorov v ZDA in porastom števila filmskih samomorov. Rezultati analize 855 filmov nakazujejo potrebo po nadaljnjih študijah, kako filmski samomori učinkujejo na mlajše gledalce, so prepričani avtorji študije. Bill Pulman v filmu Zamera:

S sistemom ocenjevanja filmov je nekaj zelo narobe

"Vemo, da je izpostavljenost samomorilnim prizorom povezana z mnenjem, da za psihične težave ni učinkovite terapije," je povedal Jameson in dodal: "S sistemom ocenjevanja filmov je nekaj zelo narobe, če je film z nazornimi samomorilskimi prizori označen z oznako PG-13."

Za vsako leto od leta 1950 do 2006 so pregledali 30 najuspešnejših ameriških filmov. Na podlagi 855 filmov, ki so vključevali samomorilske prizore, so sestavili lestvico in ovrednotili te prizore glede na to, ali so filmi samomor le nakazali ali ga nazorno prikazali.

Od leta 1968 do 1984 so imeli filmi z oznako R petkrat več nazornih prizorov samomorov kot filmi z oznakama G (primerno za vse) in PG (priporočen starševski nadzor).

Ameriško filmsko združenje se na izsledke analize še ni odzvalo.

Napovednik filma Rose Tatoo: