Prejšnji teden je v petinšestdesetem letu srce odpovedalo nemškemu igralcu Güntherju Kaufmannu, nekdanjemu ljubljencu nemškega režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja.
Za igralčevo življenje so se reševalci vztrajno, a neuspešno borili kar dve uri. Kljub svoji prvotno cvetoči karieri v svetu sedme umetnosti je Günther Kaufmann s seboj v grob odnesel podrobnosti o dogajanju leta 2001, ko je bil umorjen davčni svetovalec Hartmut Hagen.
Igralec je umor priznal, bil obsojen na petnajst let zapora, a se je pozneje izkazalo, da je s priznanjem želel zaščititi ženo, ki je umor naročila. Ta je namreč v začetku devetdesetih zbolela za rakom, za zdravljenje zapravila ves svoj denar, nato pa se do denarja spet dokopala s prevaro Hagena. Ko je on posumil, da se nekaj dogaja, je najela tri roparje in kot je bilo ugotovljeno pozneje, so ga ti trije tudi pokončali.
Kaufmann je bil iz zapora spuščen leta 2005 – znova se je začel ukvarjati z igranjem, a nikoli ni dosegel uspeha, ki ga je poznal v preteklosti.
Za uspeh zaslužen Fassbinder
V okolici Münchna rojeni Kaufmann se za igralca nikoli ni šolal, njegov vzpon pa se je začel, ko ga je v začetku sedemdesetih let odkril predstavnik novega nemškega filma, Rainer Werner Fassbinder. Ponudil mu je vlogo v svojem delu Bogovi kuge, njuno sodelovanje pa se je zatem nadaljevalo še v trinajstih filmih.
Še več; čeprav je bil Kaufmann poročen s svojo prvo ženo, sta z režiserjem začela celo romantično zvezo, ki pa je bila tako kot večina Fassbinderjevih zvez dramatična in polna težav. Na koncu se je režiser poročil z igralko Ingrid Caven, s Kaufmannom pa se je razšel. Kljub razburkanemu odnosu v zasebnem življenju sta igralec in režiser nadaljevala svoje filmsko sodelovanje. Kauffmanna je med drugim mogoče videti tudi v Fassbinderjevem zadnjem filmu Querelle iz leta 1982. Režiser je zaradi prevelikega odmerka mamil istega leta pri komaj sedemintridesetih umrl.
Po njegovi smrti je Kaufmann v filmih igral manjše vloge, leta 1986 pa se je poročil z Alexandro, ki je bila pozneje vpletena v zgoraj omenjeni umor. V devetdesetih ga je bilo mogoče videti predvsem na malih zaslonih.