The Noisettes

TIP: Tako intenzivnega in nenavadnega alternative/garažnega rocka že dolgo niste slišali.

Ob pogledu na ovitek tega albuma človek pomisli, da ga čaka obilo sedaj ponovno modnega pop kiča. Ampak videz tokrat zelo vara. The Noisettes so namreč strupeno kitarski indie rock trio iz Londona, kakršnega (vsaj na glavni sceni) že dolgo ni bilo. Mnogi njihovo odbito godbo primerjajo z Yeah Yeah Yeahs, vendar to ni to. The Noisettes so bistveno bolj večplastni in tudi slogovno bolj široki.

The Noisettes so še pred izidom prvenca What's The Time Mr. Wolf? (na srečo) opazili mnogi. Bend je precej igral z velikimi bendi tako po Otoku kot tudi po ZDA. Aprila letos pa so nastopili in navdušili tudi na cenjenem festivalu Coachella, ki je rezerviran samo za največje talente.

Osrednja osebnost The Noisettes je izvrstna, kričava in nadvse atraktivna pevka in odlična basistka Shingai Shoniwa, ki jo na bobnih in kitari spremljata še dva podobno odbita tipa. In trio ustvarja strahovito intenzivno glasbo, ki sega prav v srž filozofije glasbe izvedene v triu. V njihovi glasbi boste zasledili sila raznovrstno energijo - od Cream do Niravne - in še marsikaj vmes in onstran. The Noisettes prašijo strupene riffe in demonstrirajo kar najširšo paleto ritmov - od čistega rocka, do skoraj swing-groova in diskoidne plesnosti. Prav posebno poglavje njihove glasbe pa je petje. Shingai zna peti kot najhujša rockerica, a že v naslednjem trenutku zna presenetiti s skoraj kabaretno zafrkantskim petjem ali pa s prepričljivo interpretacijo, ki krasi le največje jazz dive. In tako nepredvidljiva je tudi njihova glasba v celoti. V manj kot štiridesetih minutah boste deležni vsega - od najhujšega modernega rocka, divjaškega in pregretega indie rocka, zaprašenega garažnega rocka, prefinjenega, večglasnega alternativea, glama, punka pa vse do krasnega ritmičnega popa ter najbolj zakajenega bluesa, izvornega folka ali zadete psihedele. In to še vedno ni čisto vse. The Noisettes so preprosto preveč večplastni, da bi jih lahko kar tako strpali v nekaj predalčkov.

Estetiko in eksplozivnost What's The Time Mr. Wolf? pa lahko razumete tudi kot totalno hrupni in najbolj direktni udarec današnji alternative in deloma tudi garažni sceni, ki se izgublja v iskanju všečnosti sredinskemu "lestvica"-trgu in retro brskanju, ki iz tega izhaja. Če že nič drugega vas bodo The Noisettes na totalno prepričljiv način spomnili, da gresta hrupen, podivjan kitarski rock in čudovit (plesni, bluesy, jazzy, inde, avtorski…) pop še kako dobro skupaj - še posebno, če se vse to odvija na totalno intenzivnih obratih in v strahovito energičnih okoljih. Ne gre pa pozabiti niti na dejstvo, da se v eni sami skladbi The Noisettes navadno zgodi toliko, kolikor na celem albumu povprečne alternative skupine, ki jo najdete na britanski lestvici.

Vsekakor pa je What's The Time Mr. Wolf? brez vsake konkurence daleč najboljša alternative oziroma garažna rock plošča letošnjega leta. In le težko jo bo kdo presegel - in to ne samo letos!