Terrence Malick: skrivnostni režiser s filozofsko diplomo

Drevo življenja (Tree of Life) je šele peti Malickov celovečerni film in tudi zato so bila pričakovanja med ljubitelji filma, ki ga cenijo kot izrednega mojstra svoje obrti, izjemno visoka. Kot je običajno pri odmevnih filmih, so se kritiki razdelili na tiste, ki ga obožujejo, in na tiste, ki se sprašujejo, ali gre samo za pompozno in vizualno zelo učinkovito primerjavo življenja z nastankom vesolja. Kakorkoli, filozofska drama o človeški eksistenci in naravi je navdušila glavno cansko žirijo z Robertom De Nirom na čelu in pobrala zlato palmo za najboljši film, kar verjetno marsikomu ne bo ugajalo.

Nagrado prevzel koproducent

Skrivnostni režiser, ki se pred mediji dobesedno skriva, se tudi tokrat v Cannesu ni pojavil, nagrado je v njegovem imenu prevzel koproducent filma Bill Pohlad. "Vem, da je prav tako navdušen nad nagrado, kot smo mi vsi," je Pohlad dejal o režiserju, ki so ga letos na Cannesu vneto iskali tudi novinarji BBC-ja. Po oglasnih deskah na festivalskih prizoriščih so nalepili plakate z njegovo fotografijo in z napisom Wanted. Ni treba posebej poudarjati, da ga niso našli.

Režiserja oziroma njegovo odsotnost pa je na premieri filma zagovarjal tudi glavni protagonist Brad Pitt: "On na svoje delo gleda, kot bi gradil hišo. Ne vem, zakaj je v našem poslu samo po sebi umevno, da moraš govoriti o svojem delu, če ga hočeš prodajati. On se želi osredotočiti na snemanje in ne na prodajo ... svoje nepremičnine. Težko je za umetnika najprej nekaj izdelati in potem to prodajati." Malick nam s filmom sporoča, da nam le družina lahko pove resnico o svetu okrog nas in nam odkriva, da je nesebična ljubezen pomembnejša od vsega.

Štiri desetletja ustvarjanja – pet filmov

Terrence Malick velja za enega večjih režiserjev sodobnega filma. V svoji filmski karieri, ki traja že skoraj štiri desetletja, je režiral pet filmov. Njegova zgodnejša filma Badlands (1973) in Božanski dnevi (Days of Heaven, 1978) sta bila mojstrovini, ki sta na novo napisala filmsko slovnico. Sledila sta filma Tanka rdeča črta (The Thin Red Line, 1998) in Novi svet (The New World, 2005).

Sedeminšestdesetletni Teksašan je bil dvakrat nominiran za oskarja, in sicer za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo režijo za film Tanka rdeča črta. Na Harvardu je študiral filozofijo, ki jo je leta 1965 dokončal z odliko. Podiplomski študij filozofije na Oxfordu je predčasno zaključil zaradi nestrinjanja s svojim mentorjem. Po vrnitvi v ZDA je na tehnološkem inštitutu v Massachusettsu učil filozofijo in kot samostojni novinar objavljal v Newsweeku, The New Yorkerju in Lifu.

Kilometri filmskega traku

Po diplomi na konservatoriju ameriškega filmskega inštituta leta 1969 je začel snemati po lastnih scenarijih. Znan je po tem, da zelo ljubosumno skriva svojo zasebnost in ima celo v svojih pogodbah zapisano, da se njegova podoba ne sme izrabljati za promocijo filma. Poleg tega rutinsko zavrača vse prošnje za intervjuje. Tako je na primer po snemanju filma Božanski dnevi leta 1978 nenapovedano odpotoval v Pariz, kjer je napisal številne scenarije. K režiji se je spet vrnil po dveh desetletjih s filmom Tanka rdeča črta (1998), pri katerem je sodelovala močna igralska zasedba. Leta 1999 je film prejel berlinskega zlatega leva.

Znan je tudi po tem, da za vsak film posname izredno veliko materiala. Tako je za film Novi svet posnel 305 kilometrov filmskega traku, zmontirali pa so kar tri različice filma. Tudi za Drevo življenja je imel toliko materiala, da so za montažo filma zamenjali kar pet montažerjev, da so se pregrizli skozi vse posnetke. Film je zato tudi zamudil premiero na lanskem Cannesu.

Prihaja šesti film

Malick je pred kratkim v Oklahomi zaključil snemanje šestega filma, v katerem igrajo Ben Affleck, Rachel McAdams, Olga Kurylenko, Javier Bardem in Rachel Weisz. Vse preostale podrobnosti, razen da gre za romanco, so strogo varovana skrivnost.

Igralci, ki so z njim delali, pravijo, da je zelo topel in skromen človek, ki raje dela brez vmešavanja medijev.