SuperHeavy

SuperHeavy je "super skupina", v kateri so se zbrali že uveljavljeni glasbeniki iz dokaj raznolikih sfer: Micka Jaggerja in Joss Stone verjetno ni treba pretirano predstavljati, z njima pa se v SuperHeavy trudi še sin Boba Marleyja Damien, polovica Eurythmics – Dave Stewart in bollywoodski skladatelj A. R. Rachman. Sicer obetavna sestava pa ne prinaša toliko, kot bi si sprva želeli.

Super skupin se na splošno velja bati, saj ne samo, da od že uveljavljenih in izkušenih glasbenikov težko pričakujemo kaj pretirano inovativnega, bitka egov je skoraj neizbežna. Zato mešanica vseh vplivov, ki ji so jih v supertežko mineštro prinesli udeleženci, še najbolj spominja na kitarsko kičasti reggae, kjer si oddahnemo lahko le ob baladah in redkih izjemah, kjer je Joss Stone vsaj za pol skladbe počivala.

Pravzaprav bi že kot prvo opozorilo k resnično čudnem projektu moralo služiti dejstvo, da sta se v njem združila mladinka Stone in veteran Jagger, ki kričita, kot da bi gostovala v skladbi, ki jo snemajo v dobrodelne namene. Joss Stone očitno vloga druge vokalistke nikakor ne ustreza, saj se na vse pretege trudi izstopati tako, da iz sebe spravlja resnično naporne zvoke. Kar je, ko se spomnimo, kako malo je dala od sebe na svojem zadnjem albumu, ki je verjetno njeno najbolj dolgočasno delo do zdaj, kar malce žalostno.

Težko bi rekli, da so SuperHeavy svoje vplive zmešali v novo zvrst; bolj se zdi, da ti bolj ali manj izrazito prihajajo na plan v določenih skladbah, kjer so nekatere povsem reaggeajaške, druge bollywoodsko orkestralne, nekaj pa je povsem klasično rokerskih. Morda s svojo melodijo še najbolj zadovolji Warring People, kjer refren spominja na Rolling Stones iz devetdesetih, ter I Don't Mind, kjer se ekipa vsaj malo umiri, medtem ko umirjenost v World Keeps Turning spominja na mirovniško sodelovanje superzvezd.

SuperHeavy je super naporen album brez prave vizije ali vzdušja, kjer je edina dodana vrednost v sodelujočih imenih. Glede na to, da se še dobro spomnimo Jaggerjevega solo albuma Goddess in the Doorway, kjer so mu med drugim pomagali tudi Bono, Lenny Kravitz in Rob Thomas, bi raje videli, da se Jagger v prihodnje spet loti česa podobnega in vsaj za nekaj časa opusti supertežko bando.