Ponedeljek, 7. 12. 2009, 13.51
7 let, 3 mesece
Steve Vai
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
TIP: Strahovito muziciranje, a premalo zares izdelanih skladb.
Steve Vai je eden največjih, najbolj vsestranskih in tehnično najbolj podkovanih kitaristov vseh časov. Učil se je pri Joeju Satrianiju, njegov talent pa je prvi prepoznal nihče drug kot legendarni Frank Zappa. Med največje rock kitariste pa se je uvrstil predvsem po zaslugi spektakularnih sodelovanj v Alcatrazz, skupini Davida Lee Rotha in Whitesnake, in tudi z nepozabnim kitarskim dvobojem v filmu Crossroads. Kot eden največjih kitarskih magov pa se je Vai potrdil s svojimi številnimi solističnimi albumi, izmed katerih jih je kakih pet neprecenljivih klasikov shred metalurgije.
Najnovejši album kitarskega virtuoza nosi naslov Where The Wild Things Are. Gre za koncertni album, katerega glavni namen je bil ponuditi Vaijevim oboževalcev video koncert v HD-tehnologiji. Predvsem zaradi zelo hitrega menjavanja kadrov, ki terja od gledalca velikanski napor in mu hkrati onemogoča zbrano poslušanje, bodo tisti pravi kitaristovi oboževalci tako raje posegli po avdio CD-ju, ki je izšel tudi samostojno.
Where The Wild Things Are je precej drugačen koncertni album, kot smo jih od Vaia navajeni z, recimo, albumov G3. Vai predstavlja nekaj že znanih, a precej predelanih skladb, kot tudi nekaj popolnoma novih. Tokrat v skladbah niso v ospredju metalski kitarski riffi, ampak zahtevne harmonske strukture in precej proste, a zelo zapletene forme, na katere Vai "nalaga" strupene in nadvse spektakularne kitarske solaže. Album marsikje spominja na njegov prvenec Flex-Able iz leta 1984, ki ga je kitarist naredil pod močnim vplivom igranja pri Zappi.
Glavna napetost skladb je v tem, kako bo kitarist izpeljal pasažo oziroma kako se bo znašel v teh zahtevnih harmonskih okoljih. Seveda je skoraj odveč poudariti, da Vai vse odigra z lahkoto in dobršno mero občutka.
Where The Wild Things Are je še eden izmed številnih odličnih albumov Vaia, ki bo navdušil predvsem kitarske frike. Malce manj navdušeni pa boste vsi tisti, ki najprej zahtevate dobro zastavljeno in napisano skladbo. Skladateljskega napora v smeri pisanja celovitih skladb je namreč na Where The Wild Things Are zelo malo.
