Šank Rock

TIP: Odličen, zelo moderen rock album, ki pa ima v sebi tudi veliko prave klasično-rockerske patine.

Šank rock so zagotovo najbolj popularna slovenska hard rock zasedba vseh časov. V svoji več kot dve desetletji dolgi karieri so doživeli veliko uspehov. Kljub številnim kadrovskim in posledično tudi slogovnim spremembam pa so na svojih albumih vedno znali ohraniti zelo, zelo visok nivo. Danes so Šank Rock brez vsakega dvoma največja klasično rockerska institucija pri nas ter tudi ena največjih slovenskih koncertnih atrakcij. V svoji karieri so svojo rock osnovo nadgrajevali z melodičnim heavy metalom, pop rockom, klasičnim rockom in na prejšnjem (povratniškem) albumu Vzemi ali pusti iz leta 2003 tudi z modernim nu-rockom.

Pred snemanjem njihovega najnovejšega albuma Senca sebe se je bend ponovno znašel na razpotju. Iz skupine je namreč odšel njihov dolgoletni kitarist Bor Zuljan, ki je na nekaj njihovih prejšnjih albumih dodobra zaznamoval zvočno podobo benda. Namesto njega je v skupino prišel Roki Petkovič, ki je v zvok skupine prinesel obilo razbeljenega, klasičnega (hard) rockerskega naboja. Po drugi strani pa se Šank Rock tudi na tem albumu niso odrekli modernim produkcijskim in skladateljskim prijemom.

Sam zvok skupine, za katerega je odlično poskrbel producent Juri Toni, je na novi plošči tako precej bolj naraven, direkten in ne tako pompozen, kot je bil v obdobju, ko je pri bendu igral Bor. Vsekakor je takšna podlaga bistveno manj obvezujoča in dovoljuje precej bolj raznolike pristope. Šank Rock so to s pridom izkoristili. Album (na zelo prijetno presenečenje) odpre izjemna, skoraj progresivno metalska skladba, ki pa je narejena na zelo moderno postavljenem (skoraj nu-rock) kitarskem riffu. Na ostalih enajstih skladbah pa skupina demonstrira sila pestro paleto žanrov - od odlične pop rock balade, do njihovih klasičnih, ultra-melodičnih hard rock, nu-rock in heavy metal killerjev, ki bodo vžgali na njihovih atraktivnih koncertnih nastopih, pa vse do malce bolj raziskujočih rock skladb, ki so polne moderne melodike in zanimivih aranžmajskih prijemov.

Senca sebe je zelo moderen rock album, ki pa ima v sebi tudi veliko prave klasično-rockerske patine. Tisto, kar na tej plošči poleg žanrske pestrosti najbolj preseneti, pa sta sproščenost njihovega igranja ter izjemno muziciranje, ki nikoli ni samo sebi namen. Edina malce šibka točka tega albuma so besedila, ki so v kar nekaj primerih narejena na "rima-štima" in zaradi tega ne povsem tematsko dorečena. Ampak to v celoti ne zmoti. Senca sebe je rasni ter zvočno in idejno zelo moderen rock album, kakršnih tako pri nas kot v tudi v tujini kronično primanjkuje. Vsi tisti, ki (še) veste, kaj je dober klasičen rock, boste ob tej plošči zelo uživali, tako zaradi dobro narejenih skladb, moderne vibracije, kot tudi zaradi izvrstnega, energičnega muziciranja, polnega zanimivih rollingov in navdušujočih solističnih izletov.