Režiser David Ayer o svojem nekonvencionalnem policijskem filmu

V naših kinematografih si je že mogoče ogledati akcijsko dramo Zadnji obhod – aktualno delo ameriškega režiserja Davida Ayerja, sicer scenarista filma Dan za trening in režiserja filma Kralji ulice. Kot je mogoče prebrati spodaj, se je režiser scenarija in režije lotil malce drugače. "Film je od drugih policijskih filmov drugačen v več pogledih: v načinu snemanja, pripovedovanju zgodbe in tudi po igranju, ki bolj kot navadno posnema resničnost," je recimo povedal.

Režiser je resnično policijsko delo spoznal na ulicah South Centrala v Los Angelesu – to pa ga je navdihnilo, da naslika portret resničnih ljudi v modrih uniformah.

Zadnji obhod je na neki način ljubezensko pismo policijskemu poklicu in težkemu delu, ki ga opravljajo policisti. Zanimivo je, ker pri nas v Ameriki, ko na letališču vidimo vojaka, pristopimo k njemu in mu čestitamo za požrtvovalno delo. Policisti to počnejo vsak dan, pa nihče ne pristopi k njim in jim stisne roke. Med policisti imam veliko prijateljev, skozi leta sem slišal nešteto njihovih zgodb – čeprav je policijski filmski žanr eden od najbolj izrabljenih in ponavljajočih se, ljudje o pravem policijskem delu v resnici ne vedo veliko. Moj namen je bil prikazati točno to.

In kako ste se izognili klišejem, ki jih navadno pričakujemo v policijskih filmih? Film je od drugih policijskih filmov drugačen v več pogledih: v načinu snemanja, pripovedovanju zgodbe in tudi po igranju, ki bolj kot navadno posnema resničnost. Dokumentarni pridih filmu daje kolaž videoposnetkov, ki so jih liki posneli sami. Scenarij je drugačen, ker v njem ni mogoče najti zlobneža ali skrivnostnega zločina, ki bi ga junaki reševali do konca filma. Gre za bolj resničen pogled – ne glede na to, koliko slabih ljudi aretiraš, jih po ulicah hodi še več.

Kdo pa sta glavna junaka filma? Želel sem naslikati popolnoma navadna moška. Film je študija prijateljstva, obenem pa tudi študija Jaka in Mika, ki sta svoji vlogi odigrala odlično. Gre za analizo dveh navadnih ljudi, najboljših prijateljev, ki sta policista, skupaj "rasteta", se poročita in postaneta očeta. Policisti, ki so film videli do zdaj, so rekli, da je končno nekdo stvari prikazal take, kot so.

Ste z zgodbo filmov Dan za trening in Modri angeli, ki oba govorita o policijskih "gnilih jabolkih", doživeli drugačne reakcije? Zanimivo je, da mi je veliko policistov ob filmu Dan za trening reklo: "Tega tipa poznam. Z njim sem delal." Sem velik perfekcionist, želim, da so detajli, kot so uniforme, videz, odnos, obnašanje in taktika, popolnoma pristni. Ko mi neki policist reče, da sem zadel, mi to ogromno pomeni. V Zadnjem obhodu pa je glavna stvar Jakova in Mikova igra. Resnično verjameš, da se v istem avtomobilu po ulicah vozita že več let. Je dokaz, da sta sposobna ogromno.

Oba pravita, da je bilo potrebnega ogromno dela. Da, vadila sta že pet mesecev pred snemanjem. Oba sta nadarjena igralca, sem pa obema dejal, da morata prijateljstvo svojih likov doživeti tudi v resnici in ne samo igrati. In res, nekje na tem popotovanju, treniranju s pravimi policisti je med njima preskočila prava prijateljska iskrica. Prijatelja sta še danes.

Jaku ste zaupali snemanje s kamero, videoposnetke pa ste potem v film tudi vključili. Posnel je veliko. Rekel sem mu: "Kamere nima v rokah Jale Gyllenhaal, temveč tvoj lik, zato moraš na svet gledati z njegovimi očmi in ugotoviti, kaj bo pritegnilo njegovo pozornost. Posnemi to." S svojim snemalnim delom je filmu dodal še eno dodatno plast.

Ste kdaj tudi sami želeli postati policist? Ne. Šolanje sem prekinil že med srednjo šolo in bil eden tistih, ki ga policija preganja. To, da bom nekoč postal filmski ustvarjalec, je bilo popolnoma nerealistično. Mislil sem, da bom pristal za zapahi, zato je tako življenje, kot ga imam zdaj, resničen blagoslov. To, da je lahko nekdo, kot sem jaz, del skupnosti filmskih ustvarjalce in da sem nekdo, ki ima svoj glas in lahko dela z veliki zvezdami, je velika čast.