Polly Paulusma

TIP: Zelo povprečen, melanholičen, neodvisni ženski avtorski pop rock.

Polly Paulusma je mlada britanska avtorica, ki je širšo popularnost dosegla predvsem z zelo spretno spletno kampanijo, katere bistvo je bilo, da je ob pravem času dovolila prodajo dveh svojih pesmi na iTunes. Radovedneže in kupce pa je še bolj spretno usmerila na svoj forum.

Fingers And Thumbs je njen tretji album, na katerem Polly nadaljuje s predstavljanjem zelo intimnih in melanholičnih pesmi, v katerih se naslanja na dolgo tradicijo ženskega avtorskega popa in rocka. Polly pa mu dodaja še kanček blagega alternative prizvoka. Njene pesmi so sila enostavne, zelo naravno in elementarno zveneče ter relativno nevsakdanjih harmonij. Po večini temeljijo na blagih, rahlo alternative zvenečih kitarah. Zaključna skladba pa temelji klavirju. Pesmi variirajo od čistih akustičnih in električnih balad do rahlo vznesenih, a še vedno zelo nežnih indie ter pop rock popevčic. Polly pa "večino" naredi z umirjeno in nadvse nežno glasovno interpretacijo. Njena uporaba glasu in način podajanja pa precej spominja na Edie Brickell ter deloma tudi na zgodnje obdobje Suzanne Vega.

Fingers And Thumbs je povsem logično nadaljevanje njenih predhodnih albumov. Edina zares velika razlika pa je povsem površinska. Producent tega albuma je bil namreč sloviti Ken Nelson (Coldplay, Gomez, Badly Drawn Boy…), ki pa je kljub perfektno narejenem zvoku v njem pustil tudi nekaj "domačnosti". Polly je namreč kar nekaj skladb na predhodnih albumih posnela kar doma ali na koncertih.

V celoti pa je Fingers And Thumbs precej povprečen album. Predvsem se pesmi ne razlikujejo ravno veliko med seboj. Polly igra na majhne razlike v detajlih in včasih v tempu, kar pa ne zadostuje, da album na koncu ne bi izzvenel precej monotono in klišejsko. Fingers And Thumbs je tako album, po katerem bodo posegli le največji fanatiki melanholičnega, ženskega avtorskega pop rocka.