Perpetuum Jazzile: brezmejna moč glasov

Koncert vokalnega zbora, ki šteje kar 53 članic in članov, je bil že dva meseca razprodan. Perpetuum Jazzile so v zadnjem letu in pol postali velika in iskana glasbena atrakcija. Prelomnica je bila zagotovo njihova vroča obdelava skladbe Africa skupine Toto, ki si jo je na socialnem omrežju YouTube do tega trenutka ogledalo kar 9.246.404 ljudi. Vzdušje v Cankarjevem domu je bilo polno pričakovanja, čeprav bi si človek ob pogledu na garderobo obiskovalcev mislil, da se odpravljajo v službo ali da so se ravnokar vrnili z nedeljskega sprehoda po mestu. Prevladovala je vsakdanja garderoba. Športno oblečenih pa je bilo tudi več od tistih z oblekami ali bolj večerno toaleto. Pred začetkom v dvorani ni bilo glasbe, kar je bilo pravo olajšanje. Koncert se je začel pet minut po napovedani uri in takšne organizacije bi se morali držati vsi organizatorji koncertov.

Perpetuum Jazzile so začeli s skladbo Rosanna, še eno veliko uspešnico skupine Toto. Priredili so jo na podoben način kot skladbo Africa. Pesem pa ni zvenela tako prepričljivo, morda tudi zaradi tega, ker zvok še ni bil povsem naravnan. Vsak član je imel svoj mikrofon in prav v takšnih primerih se nazorno kaže, kako težko je ozvočiti človeški glas in kako težko je v miksu ohraniti njegovo silovitost, ki je Perpetuum Jazzile tudi v uvodni skladbi ni manjkalo. Precej boljše, pravzaprav naravnost odlično, pa je zvenela naslednja skladba, Just the Way You Are Billyja Joela. Sledila so vokalna potovanja po zelo različnih glasbenih zvrsteh.

Perpetuum Jazzile so začeli kot zagnani ljubiteljski zbor, ki je izstopal po tem, da se je poleg zborovskih, narodnih in črnskih duhovnih skladb znal lotiti tudi klasikov popa in rocka. V času, ko je zbor prevzel umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, so Perpetuum Jazzile prerasli v vrhunsko vokalno atrakcijo. Čeprav jedro skladb, ki jih izbira Kozlevčar, ostaja iz časa osemdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa so Perpetuum Jazzile pod njegovim vodstvom dobili nekakšno "nadzborovsko" in tudi dokaj moderno razsežnost. Slednjo predvsem po zaslugi izvrstnega beatboxerja Saša Vrabiča, ki z glasom imitira bobne, tolkala in še kaj. Prav njegove ritmične ekshibicije so trdna osnova za večglasne in barvite ekstravagance ostalih pevk in pevcev, ki imajo hkrati tudi to sposobnost, da lahko vsak izmed njih izvede nekaj enkratnega.

Poleg tega so Perpetuum Jazzile tudi žanrsko zelo široki. Na ljubljanskem koncertu so suvereno pluli po vodah popa, soula, gospela, starega vokalnega bluesa, slovenske popevke, argentinskega tanga, afriške glasbe, črnskih duhovnih pesmi, jazza, fusiona, rocka, disca, tudi narodnozabavne glasbe in še česa. Nenazadnje so izvedli tudi skladbo Jakoba Petelina Gallusa, ki so jo kot posvetilo "primešali" kar k skladbi Michaela Jacksona.

Slednje pa še zdaleč ni bilo edino presenečenje. Za zaključek prvega dela so Perpetuum Jazzile pripravili zelo barvito in navito različico narodnozabavne klasike Na Golici. Vrabič je pokazal nekaj "izvenzborovskih" spretnosti in tudi občinstvo je (zelo uspešno) naučil nekaj beatboxerskih trikov. Presenetljiv je bil tudi venček skladb disko funk legend Earth Wind & Fire, čeprav so bile klaviature preglasne in na nek način tudi odvečne. Sijajen pa je bil venček skladb Georgea Bensona, ki pa bi mu lahko dodali še njegov sloviti disco funk izlet Give Me The Night. Presenečenje je bilo tudi to, da so skladbo Africa izvedli kot prvo v dodatku in ne zadnjo. Po njej so predstavili še odlično in glasovno zelo kompaktno izvedbo uspešnice Jump skupine Van Halen. Končali pa so kar brez mikrofonov z zanimivo skladbo My Romance, ki so jo leta 1935 napisali za muzikal Slonček Jumbo, kasneje pa jo je izvedlo vsaj še 70 velikih glasbenih izvajalcev. Pravljična pesem je bila predvsem zahvala občinstvu.

Koncert Perpetuum Jazzile ja bil praznik za ljubitelje kakovostnega zborovskega petja. Zbor pa je velikokrat na zelo atraktiven način pokazal, da se da s človeškim glasom poustvariti skoraj karkoli – bodisi katerikoli instrument ali celo nevihto in noč. In vse kaže, da se Perpetuum Jazzile pri vznemirljivem iskanju svojevrstnih vokalnih interpretacij in raziskovanju možnosti uporabe petja in glasov še zlepa ne bodo ustavili.