Oskarji 2007: Končni obračun

... nam pa ne preostane drugega kot da preverimo končne številke in se ozremo na dobro znano polemiko o tem, ali so oskarji za igralsko kariero prekletstvo ali blagoslov.

Podelitev oskarjev je k televizijskim sprejemnikom čez lužo pritegnila 39,9 milijona gledalcev, kar jo uvrsti na drugo mesto med najbolj gledanimi prireditvami sezone (na prvem je Super Bowl). Gledanost letošnjega prenosa je bila celo za 2,6 odstotka boljša od lanskega, ko je oskarje vodil Jon Stewart, a vseeno za 5,2 odstotka slabša od podelitve leta 2005, ko je voditeljsko vlogo prevzel Chris Rock (prenos je takrat spremljalo 41,5 milijona Američanov). A to še ne pomeni, da se je v vodenju v zadnjih treh letih najslabše odrezal Jon Stewart, saj pomembno vlogo igrajo tudi nominirani filmi in njihov uspeh v kinoblagajnah.

Mešane ocene

79. podelitev oskarjev si je sicer med kritiki prislužila mešane ocene. Priljubljena Ellen DeGeneres je pri mojstrstvu vodenja predvsem zaradi premalo drznosti pristala nekje v sivi sredini, prireditev pa je bila všečna, preprosta in brez presenečenj, kar z drugimi besedami pomeni tudi, da je sem pa tja zajadrala v dolgočasje. Vsi so se sicer strinjali, da je celoten oskarjevski večer boleče predolg.

Paradoks oskarjev

Pri najprestižnejših filmskih nagradah sicer obstajata dva paradoksa - prvi je ta, da se od nominacij dalje en mesec v svetu filma vse vrti okoli oskarjev, po podelitvi pa so kaj hitro pozabljeni, medtem ko se drugi paradoks vrti okoli karier zmagovalcev (in predvsem zmagovalk), saj oskarji pogosto ne vplivajo preveč blagodejno na njih. Tako se vsaj govori - pa to drži?

Vprašanja o tem, ali je oskar blagoslov ali prekletstvo, so aktualna vsako leto, še najbolj pa so se (ponovno) najbolj razplamtela po tem, ko je priznanje za glavno vlogo kot prva temnopolta igralka prejela Halle Berry in takoj po nagrajenem Balu smrti (Monster's Ball) postala Bondovo dekle v povprečnem filmu Umri kdaj drugič (Die Another Day), posnela neprepričljivo shrhljivko Gothika ter pobrala malino za najslabšo igralko v polomiji Catwoman.

Tudi Julia Roberts po oskarju leta 2001 (za vlogo v filmu Erin Brockovich) ni posnela kakšnega opaznejšega filma (z izjemo Nicholsove drame Closer), medtem ko je oskarjevka (za film The Hours leta 2003) Nicole Kidman posnela neuspešna rimejka Bewitched (za slovenski trg genialno prevedeno v V objemu čarovnice) in Stepfordske ženske (The Stepford Wives).

Gwyneth Paltrow, ki je prejela oskarja leta 1999 za film Zaljubljeni Shakespeare (Shakespeare in Love), je kasneje posnela par neopaznih in povprečnih filmov (Duets, Bounce), leta 2003 pa porazno romantično komedijo Stevardese letijo v nebo (View from the Top). Vendar velja omeniti, da je Gywneth po drugi strani sodelovala tudi pri Veličastnih Tenenbaumih (The Royal Tenenbaums).

Celo Charlize Theron, ki je oskarja prejela leta 2004 za dramo Pošast (Monster) in bila dve leti kasneje nominirana tudi za North Country, je vmes posnela popolni flop Aeon Flux.

Da pa ne bomo pod lupo gledali le karier igralk, se lahko pozabavamo tudi z moškimi nagrajenci. Adrien Brody je leta 2003 nepričakovano prejel oskarja za odlično igro v Polanskijevem Pianistu (The Pianist), nato pa posnel medlo Vas (The Village), malo viden film The Jacket (za slovenski trg so znova poskrbeli za genialni prevod - Umiranje) in King Konga, ki ni izpolnil pričakovanj.

Italijan Roberto Benigni je medtem po oskarju leta 1999 (za Življenje je lepo) razen poraznega Ostržka (Pinocchio) skoraj popolnoma poniknil do filma Tiger in sneg (La Tigre e la neve), ki pa prav tako ni pretirano navdušil.

Govorice o prekletstvu pa niso rezervirane le za glavne vloge, ampak tudi za stranske - spomnimo le na Mariso Tomei (leta 1993 je prejela oskarja za My Cousin Vinny), Miro Sorvino (za Mighty Aphordite, 1996) in Cubo Gooding Jr. (za Jerry Maguire 1997).

Res je, da ne velja vsega kriviti le na oskarjevsko čast, saj bi kariera marsikaterega igralca pod drobnogledom pokazala tako vzpone kot padce in mnogim igralcem je oskar pomagal doseči status "resnega" igralca (npr. Hilary Swank, Tommy Lee Jones, Russel Crowe). A kot je pred časom izjavila Gwyneth Paltrow, so se ji po tem, ko jo je Akademija oklicala za najboljšo igralko filmski ustvarjalci bali pristopiti. Spet po drugi strani pa lahko oskarjevcu ponudijo veliko več vlog, zaradi katerih težje izbere dobre projekte, a dejstvo je, da nič ni zagotovo in oskar je verjetno v isti meri blagoslov kot prekletstvo.