Okornov božični čudež

Pisma sv. Nikolaju je pred dnevi obnorel Poljsko. Vse kaže, da ne bo razočaral niti slovenskih gledalcev. Polna Linhartova dvorana na premierni večer in vse druge razprodane projekcije, so dokaz, da vsaj gledalci, če že ne politiki, močno verjamejo v prodornega režiserja slovenskih korenin, ki se je v ustvarjalnem iskanju pred leti "izvozil" v tujino. Na premieri božične romantične komedije, ki je nastala v poljski produkciji za dva milijona evrov, namreč ni bilo opaziti nobenih politikov, kot je to sicer običaj pri vseh večjih filmskih dogodkih, še posebej slovenskih. Ampak napovedoval se je večer, ki bo politične nesmisle in slab priokus zaradi negostoljubnosti krmarjev slovenske filmske scene, pustil pred vrati Cankarjevega doma.

Gledalce sta poleg režiserja pred filmsko projekcijo pozdravila koproducenta filma, Isa Lobuch iz Varšave in britanski koproducent Duncan Kenworthy, ki stoji za biseri romantične komedije – Pravzparav ljubezen, Štiri poroke in pogreb ter Notting Hill. "Na poljski premieri sem povsem 'zmaltretiral' občinstvo, saj sem se 25 minut zahvaljeval ekipi. Torej, najprej se moram zahvaliti mami, ki mi je dala vso ljubezen, očetu, ki me brca naprej, in milijonu sestram in bratom, najmlajši je Gal, ter Meliti. Brez nje bi bilo moje življenje en sam kaos. Upam, da bo ta film postal vaša božična stalnica," je povedal Mitja Okorn in v poljščini nekaj zahvalnih besed namenil tudi poljskemu veleposlaniku. "Kaj pa če bi gledalcem dali priložnost, da si ogledajo film?" ga je prekinila Isa Lobuch. "Hvala tudi Duncanu, človeku, ki vedno pokliče nazaj, čeprav ga nadleguje nek neznan slovenski režiser," je še dodal Mitja, ki očitno ni pričakoval tako bučnega aplavza in večminutnih stoječih ovacij po koncu filma. "Hvala za takšen aplavz. Ko ste se smejali na nekaj zadnjih 'for', sem si moral obrisati solze," je priznal režiser, ki pa se zaveda, da je z njim res težko delati.

Skoraj dveurni preplet zgodb petih žensk in moških, ki se zgodijo na božični predvečer v Varšavi, je čustveni omnibus lepega in žalostnega, začinjen s pravšnjo mero situacijskega humorja. Film je gledalcem ponudil čustven in tudi estetsko dovršen potop v božično vzdušje – od prve do zadnje minute. Na žalost pa tudi trpko spoznanje, da smo spet dovolili, da izjemno nadarjen in neustrašen slovenski umetnik svojo kariero nadaljuje v tujini. Morda pa se vseeno zgodi božični čudež in bo Mitja Okorn svoj prihodnji film spet posnel pri nas.