OCENA FILMA: Zlobni mrtveci

Če ste si ogledali izvrstno Kočo v gozdu (Cabin in the Woods), potem poznate pravila grozljivk, ki se dogajajo v samotnih kočah v gozdu. Junaki filma Zlobni mrtveci (Evil Dead), ki se odpravijo v eno izmed takšnih koč, si jo očitno niso, kot tudi niso videli izvirnih Zlobnih mrtvecev. Sicer ne bi brali iz knjige, ki so jo odkrili v kleti pod kočo – knjige, ki je bila zavita v vrečko in povezana z žico, kar bi jim moralo dati slutiti, da ne gre za Harryja Potterja, Petdeset odtenkov sive ali Dnevnik Anne Frank.

Res pa je, da predznanja o grozljivkah niti niso potrebovali, saj na začetku knjige jasno piše: Pusti to knjigo pri miru! To ni nasvet, temveč opozorilo, ki bi ga naši knjižni molji morda upoštevali, če bi se pod njega podpisala Oprah, tako pa se znova izkaže, da je prepovedan sad najslajši. In najbolj krvav. Na veliko veselje ljubiteljev čistokrvnih grozljivk, ki so tako dobili dostojen remake kultnega šokerja, s katerim se je pred natanko dvajsetimi leti proslavil Sam Raimi, in na veliko nesrečo petih vedoželjnih prijateljev, ki jih namesto bralne značke čaka ena ura nepopisne kalvarije.

Štorija ostaja podobna, prizorišče enako, spremenjeni so samo liki, ki se v kočo niso prišli zabavat, temveč pomagati odvisnici, prijateljici Mii (Jane Levy). V "pisani" zasedbi so še odvisničin odtujeni brat David (Shiloh Fernandez), njegovo dekle Natalie (Elizabeth Blackmore), učenjak Eric (Lou Taylor Pucci) in, kako pripravno, medicinska sestra Olivia (Jessica Lucas), ki bi morala Ericu že ob prihodu zašiti usta. Kdo drug, mislite, bi šel iz Knjige mrtvih brat zakodirane latinske izraze, ki so iz spanca prebudili zlobnega demona? Zdaj, ko se poskuša ta polastiti njihovih duš, ji znanje medicine ne koristi več. Ni treba biti doktor medicine, da veste, da je preprosteje zašiti usta kot prišiti k telesu vse štiri okončine. Ali glavo, ki pa je protagonisti tako ali tako ne uporabljajo.

Česar jim niti ne moremo zameriti, glede na to, da so se znašli v žanru nadnaravne grozljivke, ki nasprotuje razumu. Enako je bilo z izvirnikom, ki so ga pestile podobne težave – nelogičnosti v pripovedi in amaterska igra –, a smo mu jih bili v nasprotju z remakom pripravljeni odpustiti. S celovečernim prvencem urugvajskega režiserja Fedeja Alvareza je drugače: po uvodnem prizoru, ki nima z nadaljevanjem zgodbe nobene vzročne povezave, nas čaka pol ure velikega dolgčasa, med katero greste lahko mirno po pokovko ali na stranišče – zamudili ne boste ničesar.

Toda priznajmo si: družinska drama, ki jo gledamo prvih 30 minut, ni tisto, zaradi česar bi si kdorkoli ogledal film z naslovom Zlobni mrtveci. Tisto, s čimer nam postreže nadaljevanje filma, je. Če ste ljubitelji krvi, boste ob ogledu Zlobnih mrtvecev prišli na svoj račun, saj ta teče v potokih: razrezani jeziki, odrezane okončine, zmečkane lobanje, prebodena očesa … Videti je, kot da bi nesrečne žrtve demona oropale Bauhaus in druga na drugi preizkusile vsa nagrabljena orodja, kot je plinska pištola za zabijanje žebljev ali motorna žaga, ki je postala zaščitni znak Raimijeve trilogije.

Zaščitni znak Raimijeve trilogije je bil tudi humor, ki je v Alvarezovi predelavi manj izrazit. Ton remaka je sicer bolj resnoben, toda poškodbe (pretežno gre za samopoškodbe) obsedenih junakov v Zlobnih mrtvecih so še vedno "prijetnejše" od mučenja, ki smo ga vajeni iz raznih Žag in Krvavih hostelov, za zabavno vzdušje pa poskrbi tudi sočno izrazje obsedenih, ki ga lahko primerjamo z besednjakom male Regan v Izganjalcu hudiča – filmu, ki mu Zlobni mrtveci dolgujejo skoraj toliko kot Raimijevemu izvirniku.

A naj ne bo dvomov – Zlobni mrtveci niso za občutljive duše! Odločitev ustvarjalcev, da se ognejo uporabi digitalnih učinkov, se izkaže za več kot odlično, saj gre za eno od najbolj učinkovitih grozljivk zadnjih let, še posebej, če jo primerjamo z drugimi nedavnimi remaki kultnih horrorjev, kot so Noč čarovnic, Zadnja hiša na levi ali Pljunem na tvoj grob. Alvarezovi Zlobni mrtveci verjetno ne bodo postali kultni, zato pa jih lahko označimo vsaj za oKULtne.