Novi (stari) rock 3.0

Organizatorjem jubilejne izdaje Novega rocka je včeraj uspelo napolniti Križanke, kjer so se drenjali tako nostalgiki, ki so obiskali že prvo izdajo tega festivala, kot tudi njihovi otroci in vnuki. Mešanica povratnikov iz festivalskih izdaj osemdesetih let in novejših skupin, katerih člani v času prvega Novega rocka še niso bili rojeni, je bila očitno ravno pravšnja. Serijo približno 20-minutnih nastopov so začeli slovenjegraški Zircus, imenu primerno našemljeni z nekoliko siddhartastim zvokom, ki so jim sledili veliko manj dekorirani anarhisti Aktivna propaganda. Prva runda povratnikov je prinesla ljubljanske Buldoge, ki so na napovedovalčevo opazko, kaj naredi zob časa, odvrnili, da bomo lahko videli, kaj naredi zob čaše. Buldogi, ki so letos izdali album Ni lepo, so na prvem Novem rocku nastopili še kot najstniki, a 30 let pozneje si vizualno očitno niso več všeč, saj so se šale na račun videza pevca Zorca kar vrstile, kar pa ni motilo občinstva, ki je med njihovim nastopom prvič v večeru malo bolj napolnilo stopnice Križank.

Povsem iz drugega vica so bili Kvinton, kjer je prvo kitaro nadomeščala harmonika, rockersko nekompromisnost predhodnikov pa akustično-etno vzdušje brez njihovih glavnih uspešnic. Ljubitelje odrezavega pristopa je zagotovo navdušil Damir Avdić, »bosanski psiho«, ki na odru potrebuje zgolj svojo električno kitaro in snop svetlobe. Avdićevo pizdenje je imelo daleč največ ostrine tisti večer, njegov nastop, ki smo ga sicer vajeni z manjših odrov, pa se je v celoti obnesel na odru Križank, tudi po zaslugi komadov kot sta Imam dvadeset i dvije ter Bratstvo i jedinstvo.

Nostalgike so za Avdićem v dvorano zvabili Otroci socializma, ki so pred oder vabili s hitičem Pejd ga pogledat Brane in nenavadno modno izbiro dotičnega Braneta. Tako kot leta 1982, ko so prvič nastopili na Novem rocku, je tudi letos koncert snemala RTV Slovenija, vendar se tokrat cenzure kakšnega njihovega komada, kot se je to takrat zgodilo s 700 usnjenih torbic, ni bati.

Vzdušje, ki se je po Avdiću samo še stopnjevalo je nekoliko streznil, a ne zamoril N'Toko s svojim minimalističnim elektro nastopom. S pridigarsko različico komada Žive meje je sprožil nekaj spontanih aplavzov, nepogrešljiv sta bila njegov Zig Zig ter plesni Joe Le Taxxxi. Med občinstvom starim približno toliko kot festval je bil njegov nastop zagotovo med zmagovalnimi.

Kontrast N'Tokovemu minimalizmu so nato ponudili Melodrom, ki bi v začetnim letih Novega rocka verjetno zastopali barve Nove romantike. S svojim preverjenim darkerskim nastopom so očarali občinstvo, ki je slišalo tudi njihov največji hit September in pripravili teren za vrhunec večera, ki je sledil z Nieti.

Nieti so se po 27 letih vrnili na oder novorockovskih Križank v malce spremenjeni zasedbi vendar z vsemi starimi in tudi nekaterimi novimi hiti. Razume se, da so odigrali obe travniški uspešnici (Trip in vijolice ter Dekle izza zamreženega okna) in tik pod odrom končno sprožili skakanje in prerivanje. Vrhunec večera so stopnjevali z mega uspešnicami kot sta Februar in Ruski vohun ter zaključili z balado Lep dan za smrt. Za njimi je dvorano umiril in pospremil domov borec za sekularizacijo Dani Kavaš, ki je, kot je dejal sam, izvajala narodno-zabavni terorizem nad zabave željnim občinstvom.

Morda prav nastop Nietov še najbolje strni koncept jubilejne izdaje Novega rocka, kjer je bilo bolj malo novega, neuveljavljenega nekoliko več, a prevladovali so preverjeni recepti in nostalgija. Prihodnji teden se s koncertom v Sežani pričenja letošnji Klubski maraton, želeli pa bi si, da bi se mu drugo leto pridružil tudi Novi rock, brez numeričnih oznak v imenu.