Mračnjaški Interpol v Križankah

Oglaševalski stavek iz napovedi koncerta, ki Interpol primerja z Joy Division, je včeraj v ljubljanske Križanke privabil kar nekaj nostalgikov, nekaj tistih, ki so se hvalili, da so Interpol poslušali že pred leti, in nekaj tistih, ki so na koncert prišli zaradi spota Davida Lyncha. Nobenemu od naštetih po koncu koncerta verjetno ni bilo žal, saj so Interpol v Križankah postregli s sodobno mešanico postpunkovskega mračnjaštva in melodičnega rocka. Newyorčani so svoj koncert začeli malo po deseti uri s prvo skladbo z njihovega zadnjega albuma, Success. Nekoliko neklasična odrska postavitev, v kateri so bili bobni pomaknjeni v levi kot, in preprosta osvetljava sta takoj vzpostavili temačno vzdušje, tipično za skupino. Glede na to, da je skupino takoj po izidu zadnjega albuma z naslovom Interpol zapustil basist Carlos Dengler, so bile naše oči uprte v novo koncertno pridobitev, Brada Truaxa. Ta je bil nekoliko osamljen na desni strani odra resnično videti, kot da je iz povsem druge zgodbe, vendar sta se metalski videz in temu primerna poza pri igranju izkazala za dober pokazatelj razmerij v zvoku, saj se je zdelo, da so Interpol celoten večer gradili predvsem na Truaxovem basu.

Morda so prav zaradi izstopajočega basa Interpol včeraj občasno zveneli bolj kot Pixies kot pa Joy Division, predvsem pa so bili njihovi zvoki precej težji in hitrejši, kot smo jih vajeni z albumov. Očitno so svoj pečat pustili tudi nastopi z U2, saj se je oder Križank zanje zdel kar nekoliko majhen.

Čeprav smo pričakovali, da bo občinstvo zares zaživelo ob uspešnici z zadnjega albuma, Barricade, se je to zgodilo pri naslednji skladbi Rest My Chemistry z njihovega predzadnjega albuma Our love to Admire, ki je po številu zaigranih skladb na koncertu ostajal v ozadju. S skladbo Narc so stopnjevali ritem, ki je v prvem delu koncerta vrh dosegel pri skladbah Lights in The Heinrich Maneuver.

Potem ko so se v dodatku zahvalili predskupini We Can't Sleep At Night, ki je občinstvo navduševala v polfinalu, so Interpol dobro uro in pol dolg glasbeni večer sklenili z eno svojih največjih uspešnic Obstacle 1 in potrdili svoj status na sodobni postpunkovski sceni.