Lov na rdeči Oktober #video

Preberite še: Telekom Slovenije obiskovalce Liffa tudi letos vabi v svoj filmski kotiček #video #foto

ŽIVLJENJE ZA ŽELEZNO ZAVESO 

S tujejezičnim oskarjem nagrajena mojstrovina Floriana Henckela von Donnersmarcka se dogaja leta 1984 v Vzhodnem Berlinu in pripoveduje o komisarju zloglasne vzhodnonemške obveščevalne policije Stasi, ki dobi nalogo, da začne prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki.

V Romuniji je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na tisoče zahodnjaških filmov predrlo železno zaveso. Na črnem trgu sta delovala distributer videokaset in junaški prevajalec, ki sta ljudem prinašala filmsko čarobnost in zanetila iskro revolucije.

Dokumentarec Ilince Călugăreanu prinaša zgodbo o vplivnosti sedme umetnosti in njeni moči, da spreminja življenja ljudi.

Dokumentarec Chada Gracie spremlja ekscentričnega ukrajinskega umetnika Fedorja Aleksandroviča in njegovo raziskavo o potencialnem kriminalnem ozadju nesreče v jedrski elektrarni Černobil iz leta 1986, ki je sovpadla z ukrajinsko oranžno revolucijo.

Prejemnik nagrade žirije za najboljši mednarodni dokumentarec na festivalu Sundance.

Film Andrzeja Wajde pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu zidarja, iz katerega je komunistična partija ustvarila proletarskega junaka, pozneje pa je padel v nemilost oblasti.

Wajda, ki velja za največjega poljskega filmskega ustvarjalca, se je v nasprotju s Polanskim ali Skolimowskim v svojih filmih vedno ukvarjal s poljsko problematiko, njegov Človek iz marmorja pa je tihi politični protest zoper propagandne strategije, ki so bile značilne za stalinistično prakso.

V Človeku iz železa, prejemniku zlate palme in nominirancu za tujejezičnega oskarja, Wajda nadaljuje zgodbo o nekdanjem proletarskem junaku, ki je nenadoma izginil, in o katerem je mlada režiserka posnela kritični dokumentarec.

Film nam odgovori na vprašanje, kaj se je zgodilo z zidarjem, in nam osvetli dogodke, ki so vplivali na rojstvo svobodnih sindikatov in Solidarnosti.

VELIKA IMENA SOVJETSKEGA FILMA

Mojstrovina slovitega Andreja Tarkovskega ohlapno temelji na življenju velikega ruskega slikarja verskih ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova.

Med pripovednimi motivi so umetniška svoboda izražanja, vera, politična dvoumnost, lik slikarskega samouka ter njegovo ustvarjanje v času represivnega državnega režima, zaradi česar je bil film v Sovjetski zvezi dve desetletji cenzuriran.

Ovdovelega psihologa pošljejo na vesoljsko postajo v orbiti planeta Solaris, da bi preiskal skrivnostno smrt zdravnika in ugotovil vzrok za umske težave čedalje manj številčne posadke tamkajšnjih kozmonavtov.

Film, ki ga je Andrej Tarkovski posnel po ZF-knjigi priznanega pisatelja Stanislawa Lema, je prejel glavno nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Mojstrovina sovjetskega avantgardnega filma, ki je s filmskimi sredstvi izražal ideje revolucije, spremlja moškega med dokumentiranjem mestnega vrveža, gibanja ljudskih množic, arhitekture in raznovrstnega sestava strojev v sovjetskih mestih: Kijevu, Odesi in Moskvi.

Režiser Dziga Vertov je s to umetnino slavil moč filma, ki ne uporablja tehnik iz literature in gledališča, k čemur se je zavezovalo gibanje Kino-Oko, ki ga je sam osnoval.

Kratka, a nadvse zabavna komedija Vsevoloda Pudovkina in Nikolaja Špikovskega govori o vsedržavni mrzlici v času šahovskega turnirja v Moskvi leta 1925 in priča o pogubnem vplivu šaha na intimna življenja sovjetskih žensk in moških.

Rusko-sovjetski režiser in igralec Pudovkin je razvil vplivne teorije montaže, s katerimi je nasprotoval še enemu velikanu tistega časa, Sergeju Eisensteinu.

Ta je montažo uporabljal za poveličevanje moči množic, medtem ko se je Pudovkin osredotočal na pogum in zagrizenost posameznika.

Filmov Sergeja Eisensteina v teh dneh na malih zaslonih žal nismo zasledili. Namesto njih si lahko ogledate za zlatega berlinskega medveda nominirano komično dramo Eisenstein v Mehiki, v kateri britanski ikonoklast Peter Greenaway prikaže mehiško pustolovščino svojega filmskega idola.

DOKUMENTI NEKEGA ČASA

Leta 1917 je Rusijo zajelo devet mesecev vsesplošnega upora, ki ga je podžigala naveličanost nad prvo svetovno vojno.

Devet mesecev upanja, svobode in prizadevanj, pa tudi nemirov in negotovosti, ki jih je beležil novinar v Petrogradu, na novo razsvetlijo to obdobje, ki je spremenilo tok zgodovine in prihodnost civilizacije.

Po revoluciji oktobra 1917 je car Nikolaj II. prisiljen sestopiti z oblasti. Dokumentarni film je izjemna pripoved po dnevih o tragični usodi celotne kraljevske družine do sestopa julija 1918.

To je zgodba o dramatičnih dogodkih, ki so se odvijali, ko je bila zgodovina na pohodu - od februarske in oktobrske revolucije do konca 1. svetovne vojne in krvave ruske državljanske vojne.

Kako krvava in travmatična so bila zadnja leta Romanovih? Zgodovinarka dr. Lucy Worsley vam bo v treh epizodah te dokumentarne oddaje razkrila, kako so terorizem, umori in revolucionarno vrenje zaznamovali začetek konca dinastije Romanovih in državo popeljali na pot revolucije. │ Foto: 3DD

IZ SLOVENIJE Z LJUBEZNIJO

Na koncu vam predstavljamo še tri dokumentarce, ki na zanimiv način spregovorijo o komunizmu oziroma socializmu in se dotikajo tudi naše (nekdanje) države.

Odlični, večkrat nagrajeni dokumentarec srbske režiserke Mile Turajlić s pomočjo prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev pripoveduje zgodbo o zlatem obdobju jugoslovanske filmske industrije in njenem propadu.

Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji ob sedemdeseti obletnici dneva osvoboditve, ki zaznamuje konec japonske kolonialne nadvlade. Ta je bil po mnenju Slavoja Žižka "najbolj fascinanten kulturni, ideološki in politični dogodek v 21. stoletju do zdaj".

Igrano-dokumentarni film Žige Virca raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih ter predstavlja nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot.

Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja 2017 in prejemnik treh vesen: za najboljši celovečerni film, za najboljšo režijo in najboljšega igralca (Božidar Smiljanić).

Programska mesta na televiziji Telekoma Slovenije

*Možnost sedemdnevnega ogleda za nazaj velja za linearne programe.

**Program nima slovenskih podnapisov.