Deja Crnović

Ponedeljek,
30. 1. 2012,
10.20

Osveženo pred

7 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo

Ponedeljek, 30. 1. 2012, 10.20

7 let, 6 mesecev

Lana Del Rey

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Born To Die (2012)

Born to Die je verjetno eden najtežje pričakovanih albumov zadnjega pol leta, vse odkar je spletni hit postal spot za Video Games v izvedbi Lane Del Rey. Petindvajsetletnico bi morda marsikdo spregledal, če se ne bi nanjo znova in znova vsipali očitki, da ni pristna, da ima umetne ustnice, da je hči milijonarja in da je dejstvo, da si je nadela umetniško ime po tem, ko je pod "pravim" že posnela album, višek izdaje hipsterskih glasbenih občutij.

A v času Madonne, Lady Gaga in druge pop navlake so takšni očitki seveda smešni. Pravzaprav ji lahko zamerimo le, da ni znala izkoristiti priložnosti, ki ji je bila podeljena z nastopom v oddaji Saturday Night Live in da je na odru precej bolj suverena, če nastopa med nemškimi ljubitelji pleh muzike.

Born to Die je tako sicer pozerski album, a v dobrem smislu. Darkerska "naduvanost", ki jo izžareva Del Reyeva, precej spominja na delo dueta The Pierces, kjer je ob morda banalnih ljubezenskih izlivih vedno čutiti temno preteklost, četudi gre za tegobe razvajenih bogatašinj, kakršna je verjetno Del Reyeva.

Born to Die je precej konsistenten album: izstopajoči bas bobni, orkestralne spremljave, razvajen vokal in občutek, da ima pevka kar nekaj okostnjakov v omari. Poleg uspešnic Video Games, Born to Die in Blue Jeans izstopa še National Anthem, ki še posebej gradi na grandioznosti orkestralne spremljave in ki je verjetno vsaj toliko ukradena kot tista od The Verve, a morda prav zato tako dobro deluje.

Da se Del Reyeva zna z glasbo tudi pozabavati, nakazuje v skladbi Radio, ki zveni tako sladkobno, da je že srhljiva, čeprav gre bolj kot ne za jamranje ("Now my life is sweet like cinnamon, Like a fucking dream I'm living in, Baby love me cause I'm playing on the radio…"). Če bi ji iskali idealnega glasbenega partnerja, bi verjetno najprej pomislili na Kanyeja Westa, delno tudi zato, ker se ustvarjalci za Lano Del Rey poslužujejo podobnih prijemov pri samplanju, predvsem pa zato, ker oba dokazujeta, da kombinacija milijonov in rahle depresije ugodno vpliva na glasbeno ustvarjanje.

Born to Die je eden bolj seksi albumov zadnje čase in če Del Reyeva ne bo nenadoma začela na oder prihajati v jajcu ali pa se oblačiti v zrezke, jo bomo imeli kljub očitkom, da je tržna pogruntavščina očkove svetovalne ekipe, zelo radi.