La Roux za uvod šibeniškega Terranea

Močan veter je sicer nekoliko strašil organizatorje in obiskovalce, a verjetno je prvi dan ob dnevni svetlobi večji vtis naredilo prizorišče. Pozdravna tabla o tem, da smo na vojaškem ozemlju in da je prehod prepovedan, baraka, kjer so izdajali novinarske akreditacije, nato pa serija opuščenih hangarjev in nadzornih utic. Pri dnevni svetlobi in močnem vetru prizorišče res ni bilo videti prijazno, a že kmalu, ko se je stemnilo, so se hangarji s pomočjo videoprojekcij spremenili v čarobno pisane stavbe, v katerih so se odpirali novi prostori za zabave. Poleg treh odrov, terra, aqua in aero, je bilo možno poplesavati še v dveh hangarjih, ki sta ga zavzela MTV in Muzika.hr. Čeprav so se glasbene skupine začele vrstiti že ob petih popoldne, se je prizorišče zares začelo polniti šele okoli devetih. Na glavnem terra odru so ob devetih nastopili Destroyer, ki imajo sicer primerno ime za nastop na območju nekdanje vojašnice, a malo manj primerno za njihov slog glasbe in nastop. Ob močnem vetru, belih oblačilih in izdatno pomočjo trobente in saksofona so skoraj spominjali na Simply Red.

Od simpatičnih Destroyer smo se premaknili na najmanjši aero oder, kjer so igrali Suuns, prav tako iz Kanade. Montrealski četverec se je sicer boril z zvoki, ki so prihajali iz obeh sosednjih hangarjev, a so s svojimi elektronsko navdahnjenimi indie rock zvoki navdušili prisotno množico in zdelo se je, da bi si Suuns na festivalu zaslužili večji oder.

Po nastopu Suuns se je množica prevalila na sosednji aqua oder, kjer je nastopil angleški folk/punk kantavtor Frank Turner s svojo skupino. Nekoliko nepričakovano je bil njegov nastop zagotovo eden od vrhuncev večera, saj mu je s svojo mešanico akustičnih izpovedi in otoškega veseljaštva uspelo na srednjem odru ustvariti pravo žurersko vzdušje. Na oder je povabil tudi prostovoljko Ano iz občinstva, ki je med eno od skladb preizkusila svoje sposobnosti igranja orglic, pri zadnji skladbi pa mu je uspelo polovico občinstva prepričati, da so se usedli na tla. Seveda je pomagalo tudi nekaj stavkov v polomljeni hrvaščini.

Po zaključku Turnerjevega veseljačenja smo se prepustili toku množice, ki je vodil nazaj na največji oder, kjer je svoj nastop pred napovednim terminom že začela La Roux, tokrat v štiričlanski zasedbi, kjer je bolj kot drobcena Eleanor Kate Jackson izstopal William Bowerman, tolkalist, za katerega se je zdelo, da je pravkar ušel iz oglasa za Armani. Veliki oder je včeraj res ponujal kar nekaj prizorov, ki bi jih lahko uporabili v kakšnem videospotu iz osemdesetih, in tudi nastop La Roux je spadal v to kategorijo. Krafwerkovska odrska postavitev, elektronski zvoki in skromno komuniciranje z občinstvom so dajali nekoliko nelagoden občutek sterilnosti, a je ekipi na odru vsaj z uspešnicami, kot sta bili In For The Kill in Bulletproof, uspelo pridobiti občinstvo na svojo stran.

Po La Roux so oder kmalu zasedli Dubioza Kolektiv, čeprav so bili napovedani za vsaj dve uri pozneje, zabava pa se je nadaljevala tudi v okolici najmanjšega odra, kjer smo čakali nastop slovenskih DJ-ev Zheja, Borke, Woo-Dja in Bakta. A večer je sodeč po zapisih na Twitterju za nekatere končal tudi pajek, ki je počasi, a vztrajno odvažal avtomobile, parkirane ob cesti, ki je vodila do vojašnice.

Ekološka dimenzija festivala nas je kljub številnim napovedanim ekološkim delavnicam, ki naj bi se po različnih delih Šibenika dogajale čez dan, milo rečeno begala. Recikliranja odpadkov na Terraneu ne poznajo, košev za smeti je bilo rekordno malo in še ti so bili že pred deveto uro napolnjeni, tako da so se okoli njih nabirali kupi smeti. A glede na odlično glasbeno ponudbo, danes se namreč obetajo nastopi The National, Jannele Monae in Crystal Castles, se ne bomo pritoževali.