John Legend

TIP: Krasni novi stari soul.

Johna Stephensa, ki si je zaradi umetniških potreb drzno spremenil priimek v Legend, je odkril raper Kanye West. Pred dvema letoma je Legend objavil izvrsten prvenec Get Lifted, s katerim je dobesedno pokoril svet. Presenetljivo pri vsem tem pa je bilo, da je Legend igral najčistejši starinski soul, ki ga že desetletja ni nihče niti povohal. Tej glasbi pa je dodajal le kanček moderne produkcije in nekaj sodobnih aranžmajskih prijemov. Učinek je bil več kot odličen, saj so stari zvoki v sodobnih produkcijskih okoljih zveneli še bolj veličastno. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če Legend ne bi pisal oziroma predstavil odličnih skladb. In prav na tej točki je Legend nekaj posebnega, saj so njegove skladbe po eni strani tipičen soul iz zlatega obdobja sedemdesetih, po drugi strani pa so sila samosvoje in zelo blizu tistim bolj avtorskim formam. In prav ta kombinacija že preverjenega starega groovea ter povsem novih skladateljskih rešitev dela Legenda, ki je za Get Lifted prejel tudi Grammyja, tako enkratnega.

Prav zaradi te izvirnosti je John Legend morda edini (pogojno rečeno) retro-izvajalec, za katerega se ni bilo bati, da bo njegov naslednji izdelek zgolj bleda kopija prvenca. Legend na svojem najnovejšem izdelku Once Again sicer nadaljuje z raziskovanjem starih soul form in zvočno še naprej ostaja v liričnih in nadvse zapeljivih r'n'b sentimentih, vendar pa je to, poleg izjemnega izvajalskega in avtorskega nivoja, tudi vse, kar povezuje njegova albuma.

Once Again je sila šarmanten album, na katerem legend stare soul forme vpenja v atraktivne sodobne beate in zvoke. Poigrava se tako s sodobno elektroniko, kot tudi s starimi soul zvoki poznih šestdesetih ter predvsem sedemdesetih. Kar se same produkcije tiče, pa je zanimivo in nenavadno tudi to, da je tokrat močno izpostavil bobne, pri tem pa s to potezo ni podrl mehkobe zvoka, ki je pri pravem, še posebno tistem bolj prvinskem soulu, kakršnega goji tudi Legend, kar obvezna. Once Again je izvrsten soul album, na katerem Legend obuja tako stare black soul in r'n'b zvoke, kot tudi tisti bleščeči zvok sedemdesetih, ki ga danes še največkrat slišimo v kakšnem starem ameriškem ljubezenskem ali kriminalnem filmu in morda še v kakšnem bolj petičnem hotelskem baru. Kot že rečeno pa imajo njegove skladbe tudi veliko avtorske samobitnosti in tudi modernega zvena. Pri slednjem so veliko vlogo odigrali tudi trije slavni glasbeniki, producenti in skladatelji, in sicer Kanye West, Raphael Saadiq ter will.i.am.

Once Again, ki je prišel do tretjega mesta ameriške ter 12. britanske lestvice, je definitivno soul album leta 2006. Pa ne samo zato, ker je slogovno kilometre daleč od sedaj že totalno klišejskega in povsem brezizraznega sodobnega r'n'b-ja, ampak predvsem zato, ker Legend na njem ponovno dokazuje, da se da tudi v soulu ustvariti še kaj zares novega in izvirnega. Plošča pa je idealna za vse ljubitelje dobro narejene easy listening glasbe, ne glede na to, na katero zvrst prisegate. Povrh vsega pa kljub temu, da njegove skladbe zvenijo sanjavo umirjeno in žametno, to še zdaleč ne pomeni, da v njih ni odličnega muziciranja ter tudi presenetljivih dramatičnih in nadvse čudovitih preobratov. Vsekakor je Once Again plošča, ki se je zlepa ne boste naveličali - seveda, če (še) znate sprejeti glasbo, ki je narejena z veliko mero občutka, strasti in nenazadnje tudi avtorske drznosti. Ni namreč na odmet še enkrat poudariti, da smo še vedno globoko v pop vodah. In to v tistih najprijetnejših!