Sreda,
19. 12. 2007,
14.34

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 19. 12. 2007, 14.34

7 let, 1 mesec

John 5

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
The Devil Knows My Name (Mascot) (2007)

TIP: Kitarski shredding album, kakršnega ste si vedno želeli, a ste ga zelo, zelo redko tudi dobili.

John 5 je izvrstni ameriški heavy metal kitarst, ki ga večina najbolj pozna kot nekdanjega (definitivno najboljšega) kitarista Marilyn Manson. John 5 pa je sodeloval tudi s številnimi drugimi velikimi imeni. Bil je član Rob Halfordovega benda Two, igral pa je tudi v bendu Davida Lee Rotha. Ta trenutek je tudi stalni član zasedbe Roba Zombiea. Sicer pa je ta izvrstni glasbenik in skladatelj delal s številnimi velikimi izvajalci, nedavno tega tudi s Scorpions. Bil pa je tudi skriti kitarist izvajalcev, kot so: Night Ranger, Lita Ford, Rick Springfield, Wilson Phillips... Lista zvenečih imen, s katerimi je tako ali drugače sodeloval, pa je še bistveno daljša.

The Devil Knows My Name je njegov tretji solističen album. Gre za vrhunski, strogo instrumentalni, kitarski shredding album. John 5 na njem demonstrira strahovito virtuoznost, osupljivo in navdušujočo vsestranskost ter izjemno prefinjenost. Njegov način igranja kitare ni dvakrat enak. Johnu pa so blizu tako klasično heavy metalsko paranje, rock tradicija, kot tudi super-moderni nu-prijemi. Za razliko od večine tovrstnih hitroprstih kitarskih izdelkov, pa John na The Devil Knows My Name veliko pozornost posveča samemu skladanju. Predvsem je do potankosti izdelal riffe, ki so povsem enakovredni kitarskim solažam, kar je, kot že rečeno, precej redko, saj so tovrstne skladbe ponavadi narejene tako, da se vse vrti okoli izgovora za solistično točko, ki je potem ni in ni konca. No, John piše celovite skladbe, v katerih je vsaka prvina zelo domišljena in povsem enakovredna. Tako boste v njegovih v osnovi čistih heavy metal skladbah našli tudi veliko tektonskih nu-zabijanj, občasna poigravanja z ritimi in efekti ter na drugi strani tudi povsem klasične rock prijeme. Vse skupaj pa začinjajo strupene in velikokrat večplastne kitarske ekshibicije in bravure, kakršne slišite le redko.

Na The Devil Knows My Name je v eni skladbi gostoval tudi Joe Satriani, v drugi Eric Johnson ter v tretji Jim Root (Slipknot, Stone Sour…). Z vsakim je John vzpostavil precej drugačen dialog, kot bi ga od teh mojstrov kitare sicer pričakovali. Posebej skladba z Johnsonom je odlična in eksplozivna kot vrag. Na albumu pa so sodelovali še naslednji virtuozi: Tommy Clufetos (ex-Alice Cooper, Rob Zombie), Piggy D (Rob Zombie) ter Matt Bissonette (David Lee Roth, Joe Satriani, Julian Lennon, Steve Perry, Brian Wilson, Don Henley, Ty Tabor, Peter Frampton …). Na albumu sta tudi dve izjemni in zelo razlikujoči se predelavi. Prva je čudovito zabluzena verzija Young Thing mojstra Cheta Atkinsa. Druga pa je zelo verna in nadvse okusna verzija slovitega klasika Guns N' Roses Welcome To The Jungle, v kateri je John na zelo zanimiv način zamenjal Axlov vokal s solo kitaro.

V celoti je The Devil Knows My Name izvrsten in zelo inteligenten kitarski heavy metal album, na katerem je John 5 zelo dobro uravnotežil izjemno muziciranje ter spektakularne solistične vragolije z močjo skladanja. Brez vsakega dvoma pa je to eden najboljših in najbolj raznolikih shredding albumov zadnjih let.