Jay-Z & Kanye West

Watch the Throne je bil zagotovo eden najtežje pričakovanih albumov tega leta. Ko se dva raperska velikana kot sta Kanye West in Jay-Z lotita skupnega projekta, še posebej potem, ko sta sama dokazala, da sta v dobri formi, so visoka pričakovanja razumljiva. Kanye West, ki je lani posnel verjetno enega najboljših albumov leta, je očitno na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, slabo pa ne gre niti Jay-Zju, ki je trenutno najbogatejši človek v hip hopu.

Temu primerno je album Watch the Throne vključno z naslovnico poln razkošja, drage produkcije, a hkrati besedilno dovolj kritičen in dekadenten, da ne izzveni v prazno kot marsikateri sodobni mainstream izdelek. Precej o sami ceni albuma pove že sam nabor sodelujočih in posamplanih glasbenikov. Družinsko sodelovanje Beyonce Knowles v skladbi Lift Off morda res ni predstavljajo večjega stroška, je pa zato dvojec v skladbi Otis uporabil dele skladbe Try A Little Tenderness Otisa Reddinga, v skladbah kot so No Church for the Wild, That's My Bitch ter Gotta Have it pa dele skladb Jamesa Browna. V Niggas in Paris na primer slišimo še odlomek iz filma Blades of Glory (pri nas nekoliko ponesrečeno Drkajva skupaj).

In čeprav na albumu ne manjka tipičnega raperskega postavljanja, sta Jay-Z in Kanye West ravno prav otožna in osamljena na vrhu. Še vedno se zaradi svoje barve kože počutita kot drugorazredna državljana in občasno postrežeta tudi s kakšno patetično ugotovitvijo kot so tiste v skladbi New Day, kjer razmišljata o tem, kako bosta vzgajala svoje še nerojene otroke: »Morda ga bom celo vzgojil v republikanca, da bodo vsi vedeli, da ima rad belce.«

Na Watch the Throne se sicer zdi, da prevladuje glasbeni slog Westa, ki pa ga lepo dopolnjuje in nadgrajuje Jay-Zjeva megalomanskost. In ne glede na to, kako velik kreten je po besedah Baracka Obame Kanye West in kako zelo se Kanye smili samemu sebi (nedavno je izjavil, da je tako osovražen kot Hitler), je Watch the Throne odličen izdelek, poln veličastnih refrenov in temačnih besedil.