Iranski režiser Jafar Panahi "pobegnil" s pomočjo Skypa

Jafar Panahi, eden svetovno najbolj znanih režiserjev iranskega novega vala, ki posebno pozornost posveča revnim, otrokom in ženskam, je bil marca 2010 skupaj z ženo, hčerjo in več prijatelji aretiran, pozneje pa so ga obtožili propagande zoper iransko vlado. Trenutno je v hišnem priporu, obsojen na šestletno zaporno kazen in 20-letno prepoved ukvarjanja s filmom.

Čeprav ne sme zapustiti svoje države, se je na svoj način udeležil češkega filmskega festivala Karlovi Vari in svoj film Parde, za katerega scenarij si je v Berlinu prislužil srebrnega medveda, predstavil prek Skypa. Festivala se je v njegovem imenu udeležila njegova hči, njegov sorežiser Kambuzia Partovi in igralka Maryam Moqadam pa sta prav tako morala ostati doma, saj so jima ob premieri filma v Berlinu januarja zasegli potne liste.

Film Parde govori o skupini ljudi, ujetih v hišo ob jezeru – kritiki menijo, da gre za premeteno zakamuflirano kritiko represije, ki jo v Iranu doživljajo filmski ustvarjalci in drugi umetniki. Film, v katerem se pojavita tudi oba režiserja, je bil posnet v Panahijevi vili ob Kaspijskemu jezeru, nato pa so ga pretihotapili čez mejo.

Med svojim "obiskom" prek Skypa se je režiser zahvalil organizatorjem festivala in izrazil razočaranje nad tem, da zaradi svojega filma o sodobni družbi sam ne more biti del te družbe. "Zdaj živim v svetu popolne melanholije."

Srebrni medved sprožil proteste Ko si je film januarja prislužil srebrnega medveda, je v Iranu potekal protest proti organizatorjem berlinskega festivala. Kot je namreč dejal direktor iranske kinematografske organizacije in predstavnik ministrstva za kulturo Javad Šamakdari, protestirajo proti organizatorjem festivala, ki bi "morali spremeniti svoje obnašanje". Po njegovih besedah "vsi vedo, da je treba za snemanje in pošiljanje filma v tujino imeti dovoljenje države". Poudaril je, da je snemanje takih filmov prepovedano, vendar naj bi bila islamska republika do zdaj popustljiva do tovrstnih nezakonitih dejanj.

Iranski režim ima namreč pravico odločati o tem, ali so iranski filmi lahko prikazani ali ne, odvisno od tega, kako portretirajo življenje in posameznike pod strogo islamsko vladavino.