Petek,
26. 6. 2009,
12.24

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 26. 6. 2009, 12.24

9 let

Intervju: Maya

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pevka govori o svoji glasbi, sodelovanju z različnimi glasbeniki, vzornikih in še marsičem.

»Glasba je njena esenca, njena sreča, njena prva ljubezen,« je bilo o tebi zapisano v neki reviji. Še vedno drži, da je glasba tvoja prva in edina ljubezen? Tudi ples je, samo na žalost nisem več del tega. Lahko bi rekla, da še gledališče v smislu muzikalov. Ampak to je bilo tudi že, ko sem bila majhna. Tako, da je glasba, ja. Nekaj časa te ni bilo na sceni. Kaj si počela, kje si se skrivala? Še vedno delam glasbo, tudi v gledališču delam Kabaret, to je pa v glavnem to. Dolgo sem se ukvarjala s svojim novim albumom, tako da ga lahko pripeljem do konca in rečem, da sem naredila nekaj, za čimer lahko stojim.

Kdaj pripravljaš kakšne nove pesmi, videospot ali album?

Nerada točno govorim o datumih, ker sem jih že nekajkrat povedala, potem pa ni bilo tako. Material za novo ploščo je pripravljen, zdaj vse skupaj še čaka »finalizacijo«, snemanje inštrumentov, v glavnem studijske zadeve. Imamo v mislih, da bi album izšel letos. Ne bom pa rekla kdaj točno, ker se stvari vedno zavlečejo. Potem, ko bomo vedeli, da projekt stoji, pa prideta na vrsto spot in singel.

Kakšni bodo ritmi na albumu? Še vedno so podobni ritmom s prejšnjega albuma, mogoče bo malo več funka, še vedno pa v nekem takem okviru, z niansami odstopanja. Mislim, da je dinamična plošča v ritmih soula in funka.

Kako gredo skupaj DJ Shark, DJ Umek in soul?

Kar smo delali z DJ Sharkom in DJ Umekom, je v bistvu nek disko house, za kar mislim, da je dovolj povezave z diskom in soulom. Do sodelovanja je prišlo bolj zato, ker smo delali v istem studiu in je šlo za nek eksperiment. Če si v nekem istem prostoru pa nekdo nekaj rabi, seveda, da bodo meni rekli. Bil je čisti eksperiment, da smo naredili nekaj, pa še dobro smo se razumeli in po moje je to tudi »point« sodelovanj. Vse skupaj pa ni bila neka huda elektronika, ampak disko funk, tako da mislim, da je kar veliko povezave.

S kom si še želiš sodelovati ali zapeti v duetu? Prav nimam v glavi, ker dejansko tudi v svojem novem projektu nimam nobenega »futeringa«, ker verjetno še nikoli nisem bila v fazi, da bi o tem razmišljala. Mislim, da je sodelovanje stvar, ki se zgodi, ko se z nekom povežeš, se poti prepletejo, se dobro »zaštekaš« in iz tega pride sodelovanje. Nisem človek, ki bi razmišljal: »O, lej ga, to je pa ta, s katerim bi sodelovala,« in bi se to moralo zgoditi.

Kaj pa tvoji vzorniki, kdo te vodi po r'n'b-soul poti?

Tega je toliko, vse imam rada. Če se vrnem v preteklost k raznim Marvinom, Steviejem, Curtis Mayfield ter razne Erikhe in D'Angelo. No, če mi je kdo všeč, potem sem verjetno res največja oboževalka Erikhe Badu. Drugače pa je toliko te glasbe, da bi težko izpostavila, iz vsake potegnem ven tisto, kar je najboljše.

Kaj imaš kot pevka najraje: koncerte, snemanje videospotov, studijsko snemanje …? Samo koncerte. Studijska snemanja so sicer odlična, so tudi zanimiva izkušnja, ampak dejansko so pa zelo naporna, ker sem vedno zraven. Nisem tip izvajalca, ki posname in potem nekdo »sfinalizira«, dejansko sem vedno zraven in želim imeti vse pod nadzorom. Videospot je na nek način zanimiv, ampak včasih se ne znajdem najbolje. Isto je s fotografijo. Čeprav sem se že velikokrat fotografirala, se mi zdi, da mi je to vse težje. Enako je z odrom. Najlažje bi bilo, če bi šla samo gor in odpela, ne pa še ves ta proces z vajami. Ampak kljub vsemu so koncerti vseeno najboljši.

Ima delo pevke tudi kakšne temne plati? Je kaj, kar pri tem poslu sovražiš?

Dejansko, kar se petja in glasbe tiče, tudi ko nisem razpoložena, ko sem bolna, me prav vedno, ko stopim na oder, odnese. To je super občutek. Edina stvar, ki me zmoti, so ljudje, ki vidijo samo eno sliko. Recimo, ko si zunaj in nisi prave volje in si v svojem trenutku in se komu ne odzivaš, te hitro obtožijo, da si aroganten, vzvišen. To je malce moteče. Tudi kot izvajalec bi moral imeti svoj prostor in bi bilo dobro, da bi ljudje to razumeli.

Kaj meniš, da je odločilno oz. pomembno za uspeh na slovenski glasbeni sceni? Uuuu, nimam odgovora, mislim, da ni recepta. Kot glasbenik potrebuješ vse, ne samo glas, potrebuješ tudi karizmo in dobro komunikacijo z ljudmi.

Kaj pa slovenski festivali? Imajo po tvojem kakšno vrednost, se jih udeležuješ?

Realno gledano mi to ni cilj, ker za festivale, kot je recimo Ema, obstajajo pravila, ki se jih izvajalci držijo in glasbo podredijo temu. Nisem taka izvajalka, da bi šla za Emo delati komad. Verjetno bi naredila nekaj povsem po svoje in me sploh ne bi sprejeli. Z glasbo grem v popolnoma drugi smeri od festivalske, tako da se realno ne vidim na festivalih. Tekmovanja mi niso cilj. Nazadnje sem bila na festivalu v Budvi, ampak sem šla povsem zaradi dobre volje, spoznavanja novih ljudi, nove izkušnje in predstavitve nove pesmi.

Kako pa je bilo na festivalu v Budvi? V bistvu mi je bilo všeč, ker je bil orkester in mi je bilo zanimivo slišati, kako moja pesem zveni s celim orkestrom. Všeč mi je bilo, ker je bilo »live«, saj sem zagovornica nastopanja v živo, skoraj vedno nastopam z bendom. Res je bila dobra izkušnja, spoznala sem veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije in vzpostavila nekaj vez. Zelo lepo.

Kaj je največja norost, ki si jo naredila v življenju?

Joj, poskušam se spomniti. Norosti je bilo kar nekaj, ampak nobena, ki bi jo izpostavila.

Torej si bila pridno dekle? V bistvu sem bila kar divja. Zgodaj sem začela hoditi ven, ko smo bili sedmi, osmi razred, sem že hodila v K4. Ampak glede na to, da sem že dovolj zgodaj »dogajala«, se mi zdi, da sem bila kar pridna, kar se tiče alkohola in drog. Vedno sem se držala zase in imela zdravo mejo, tako da sem bila glede tega kar pridno dekle.

Kaj še počneš poleg petja? V bistvu nič, zdaj pripravljam album in delam v gledališču. Preselila sem se na Dunaj. Nisem še dolgo tam, tako da bomo videli, kaj se bo razvilo.

Zakorakali smo v poletje. Kje boš dopustovala?

Jaz najraje dopustujem pozimi. Ker mi zima ne odgovarja, sem popolnoma »antizimski« človek in kompenziram tako, da grem januarja za par mesecev na toplo. Lani sem bila v Egiptu in ponovno razmišljam, da bi šla tja, ker sem spoznala veliko ljudi. Poleti pa se le na kratko skočim nekam zmočit. Letos pa bo delovno poletje.

Te lahko slovenski rumeni mediji ujamejo kje na plaži zgoraj brez? So rumeni mediji v Sloveniji naporni? Ne. Drugače pa ne vem, v tistem času, ko sem izdala ploščo, se mi zdi, da ni bilo toliko rumenega tiska in me kaj takšnega ni doletelo. Nisem imela slabe izkušnje, da bi me ujeli pri kakšnem čudnem dejanju. Ampak tistim, ki se jim je to zgodilo, je pa verjetno grozno. Greš nekam na morje, se hočeš imeti fino, se odmakneš od vsega, potem te pa zasačijo, no, saj v bistvu te ne zasačijo, tam si pač na plaži in se želiš sončiti – mislim, da je to kar grozno. Močno upam, da ne bom padla v tak hud rumeni tisk.

Po čem si te ljudje bolj zapomnijo? Po glasbi ali ustnicah, ki so kar nekako tvoj zaščitni znak?

Tega pa ne vem, verjetno bi bilo treba vprašati ljudi. Tisti, ki se z mano pogovarjajo, se večinoma o glasbi, tisti, ki se ne, pa verjetno govorijo tudi o ustnicah. Upam, da si me zapomnijo po glasbi.

Kaj pa spor glede umetniškega imena s pevko Mayo P? Sta ga razrešili? Najhuje je to, da moj namen ni bil, da bi prišli do spora. Mayo P sem enkrat klicala pa sem bila zelo prijazna, pa sem jo klicala drugič in sem bila zelo prijazna, pa sem jo tretjič in sem videla, da me ne jemlje resno. Zaščita imen v Sloveniji ni tako aktualna, jaz pa sem bila v bistvu v fazi zaščite svojega imena, saj sem že vložila prošnjo. V bistvu je bila edina težava, ker me ni vzela resno, saj sem se želela po domače dogovoriti, da se ne bomo potem grdo gledali, pa mi ni prisluhnila. Na koncu se je rešilo. Ampak z moje strani že ni prišlo do spora, tudi v časopise nisem dajala, po moje je to ona pošiljala v časopise. Vesela sem, da se je tako rešilo, ampak po drugi strani pa ne razumem, zakaj je želela imeti takšno ime kot jaz. Jaz že ne bi želela imeti imena, kot ga že nekdo ima.

Kaj šteješ za svoj največji dosežek?

Ne vem, po moje je vse skupaj. Ob izidu prve plošče je bil zame to velik dosežek, da sem uspela tak projekt speljati skoraj sama in to pri tistih letih.

Kaj si želiš doseči kot pevka? Kaj bi bil zate popoln uspeh? Dejansko me v glasbi zanimajo tudi druge stvari, ne samo petje. Tako da je prav škoda, da se toliko časa odpravljam snemati album. Ne zanima me samo petje, zame je tudi uspeh, da moja glasba raste, da vsakič naredim nekaj novega, da se naučim produkcijo, in celo, ko igram v bendu. Glasba me zanima kot celota, ni mi uspeh izdajanje plošče in petje, ampak da se izboljšujem tako vokalno, tehnično kot tudi kot tekstopiska, da je vedno nekaj novega in da grem eno stopnico višje.