Petek,
11. 1. 2008,
15.01

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 11. 1. 2008, 15.01

7 let, 2 meseca

HELLYEAH

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Hellyeah (Sony BMG/Menart) 2007

TIP: Pobrali so najboljše iz obeh svetov - klasičnega metala in nu-metalurgije - ter naredili peklenski album.

HELLYEAH so ultimativna metal super-skupina, ki so jo ustanovili: pevec Chad Gray, kitarist Greg Tribbett (oba Mudvayne), kitarist Tom Maxwell, basist Jerry Montano (oba Nothingface) ter bobnar Pantere in Damageplan Vinnie Paul. Ob naštetih imenih se kar samo po sebi poraja vprašanje o glasbeni usmeritvi tega benda. No, HELLYEAH so se na široko ognili vsej metal-core in nu-metal afektiranosti in patetiki, ki "bremeni" njihova siceršnja benda, in so se raje odločili za dobri stari klasični metal, ki je nabit z močno heavy metal vibracijo, hard rock elementarnostjo, southern rock toplino in filozofijo čistega rock'n'roll nažiganja. Z drugimi besedami povedano, HELLYEAH so do obisti eksplozivni, efektni in zmetalizirani, vse ostalo pa je bolj ali manj nepomembno. Vendar HELLYEAH niso ostali zgolj pri tem. Filozofijo riffa, močnih vokalov, strupenih solaž in atraktivnih refrenov so postavili v totalno moderna zvočna okolja. Čeprav se to sliši zelo preprosto, pa česa takšnega dejansko do danes ni naredil še nihče.

HELLYEAH so tektonsko monumentalen in do kosti klasičen heavy metal bend, ki pa zveni kot najhujši nu-metal. Ubijalski kitarski riffi niso nujno klasični. Ritmika je, kot se za Panterinega bobnarja spodobi, totalno ekstremna in brutalna. Tudi vokal, ki je sicer zelo razumljiv, je velikokrat tuleč, a še vedno zveni čisto klasično rockersko. Predvsem "pravilnost" skladb pa je tisto, kar navduši, in prav zaradi tega HELLYEAH zvenijo bolj klasično heavy metal, kot pa nu-metal.

Uvodna, naslovna in programska skladba, je čista klasika - živa bomba strupenih vtiriolastih riffov, odličnega refrena, izvrstne melodije in ubijalske ritmike. Ta skladba je izvrstna kombinacija najboljših trikov stare šole in zverinsko navitega zvoka nove metalurgije. Vsaj še tri sklade na Hellyeah zaslužijo posebno pozornost. Prva je že kar naslednja na albumu in nosi naslov You Wouldn't Know. Gre za pesem, ki je kombinacija rahlo alternative metala in čistega starega heavy metala, ki pa jo HELLYEAH nadgradijo s pravim emo-core refrenom. Potem je tu še odlična, napol akustična, napol električna power balada Alcohaulin'Ass, ki je nekakšna ultra moderna izpeljanka zabluzenega southern rocka. In zadnja skladba, ki jo je nujno treba omeniti, je fenomenalna, napol počasna Thank You, v kateri HELLYEAH odlično kombinirajo prefinjene akustične ter ambientalno električne parte. Pesem pa krasi izvrsten, večglasen in zelo "staro-ameriški" rockerski refren.

Tudi ostale skladbe so odlične, čeravno v dveh ali treh izmed njih bendu ni povsem uspelo združiti "najboljšega iz obeh metal svetov", vendar imajo tudi te skladbe totalno intenzivnost in so daleč nad povprečjem današnje metalurgije.

Kot že rečeno, HELLYEAH so združili najboljše iz obeh svetov - klasičnega metala in nu-metalurgije. Pri tem pa so naredili tisti odločilen korak k čisti metalurgiji, ki ga pred njimi nekako niso hoteli (ali bili zmožni) narediti Audioslave ali Velvet Revolver. Morda so oboji hoteli ostati tudi v vodah alternative rocka. HELLYEAH pa so definitivno totalen metal bend izjemne energije, ki vam bo v trenutku razparal ušesa, istočasno pa boste lahko ob tem slamali do nezavesti. Skratka, Hellyeah je prvoligaška headbangerska plošča, kakršne že dolgo niste slišali.