Hawkwind

TIP: Glasba je odlična. Slabša ocena pa izključno zaradi nasilno narejenega izbora.

Hawkwind so morda najboljša space rock skupina vseh časov. Ta kolektiv odbitih hipijev je začel delovati konec šestdesetih, ko je bil psihedelični rock že v zatonu. V svoji glasbi je skupina združila trdost in energičnost rocka in hard rocka šestdesetih, (v dobesednem pomenu) zadetost psihedele, znanstveno-fantastično poezijo ter avantgardno elektroniko, ki zveni zelo nenavadno še danes. Ne samo, da je skupina takrat na veliko uporabljala sintetizatorje in razne zvočne modulatorje, ampak je skozi njih spuščala tudi zvoke saksofona, flavte ali violine. Bend je leta 1970 podpisal za veliko založbo Arista. V naslednjih petih letih pa je objavil nekaj kapitalnih in še do danes nepreseženih albumov kozmičnega rocka. Že sama drža Hawkwind je bila nekaj posebnega in predvsem šokantnega. Bend se je odkrito zavzemal za legalizacijo vseh drog. Vsi člani pa so jih seveda tudi na veliko uživali, zaradi česar so imeli nemalo problemov. V tem času je bil v zasedbi tudi basist in takrat občasni solo pevec Lemmy, ki je potem, ko so ga leta 1975 vrgli iz benda, ko je v Kanadi šest dni obtičal v zaporu zaradi posedovanja drog, ustanovil Motorhead. Motorhead pa je bila v bistvu prvotno skladba, ki jo je Lemmy napisal za Hawkwind. Lemmy je tudi avtor njihovega edinega pravega hita Silver Machine iz konca 1972, ki je danes klasika rocka. Vseh albumov, ki so jih Hawkwind objavili do danes, praktično ni mogoče prešteti. Vsekakor pa se njihovo število giblje tam nekje preko 50.

Njihovo ustvarjanje v prvi polovici sedemdesetih danes velja za najboljše obdobje Hawkwind, čeravno je to precej tvegana trditev, saj so Hawkwind tudi kasneje objavili vsaj še 10 izvrstnih albumov, ki pa več niso bili toliko medijsko razvpiti, kot tisti iz njihovega prvega obdobja. Hawkwind so objavili tudi nešteto koncertnih albumov, izmed katerih so bili številni sprva bootlegi. Kljub vsemu pa je nekako najboljši njihov prvi koncertni album Space Ritual iz leta 1973. Kemija zasedbe, ki se je neprestano menjala, je bila takrat najboljša, v skupini pa so bili tudi vsi ključni in najbolj ustvarjalni člani skupine, vključno s kontroverzno plesalko Stacio, ki se je ne njihovih koncertih nemalokrat slekla do golega, kar je prav tako skupaj z njihovimi precej radikalnimi in kritičnimi stališči skupini prineslo še dodatne težave.

Leta 1974 so se Hawkwind odpravili na prvo ameriško turnejo, na kateri so igrali tudi koncert za največjega guruja drog Timothyja Learyja, ki so ga ravno takrat ujele oblasti v Švici, kamor se je zatekel potem, ko je pobegnil iz zapora. Na začetku tega leta so odigrali le polovico koncertov, ostale pa so nadoknadili jeseni istega leta. Iz prvega dela njihove ameriške turneje pa so se ohranili posnetki s koncerta, ki ga je skupina imela 21. marca v Chicagu. Le-ti pa so bili veliko kasneje (leta 1997) tudi prvič uradno objavljeni na dvojnem CD-ju za naslovom The 1999 Party. Založba EMI, ki je naslednik posnetkov skupine iz tega obdobja, pa se je sedaj odločila, da izbere devet (po njihovo najboljših) skladb s tega albuma in jih objavil na albumu z naslovom Live '74. Na 1999 Party, ki je sedaj umaknjen iz prodaje, pa je 16 skladb. Ta poteza je vsekakor vredna vse graje, saj so Hawkwind še posebej v tistem obdobju dosegali tisti ekstra kozmični užitek ravno s sosledjem skladb. Pri založbi pa so pazili vsaj toliko, da so pustili zaporedje izvedb skladb neokrnjeno, le vmes jih "nekaj" manjka.

Kljub temu pa nekaterih atributov, ki krasijo glasbo Hawkwind, tudi takšne neumne poteze ne morejo sesuti. Sama glasba (kolikor jo je ostalo) je odlična in tudi na tem albumu boste lahko slišali nekaj fantastičnih kozmičnih izletov, nenavadno rock intenzivnost, unikatno zvočno in idejno (sci-fi) magijo, kot tudi sila nenavadno atmosfero - nekakšno čudno ekstazo, ki vlada na njihovih koncertih še dandanašnji.

Na Live '74 se za razliko od Space Ritual sliši, da skupina ni bila toliko skoncentrirana na samo izvedbo. Poleg tega je tudi jasno slišati, da so bili verjetno prav vsi Hawkwind na tem nastopu "zadeti kot avion" oziroma bistveno bolj kot ponavadi. Tudi sam zvok je precej bolj elementaren in ne do konca produciran, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je tehnično slab.

Live '74 je, gledano strogo glasbeno, odličen izdelek, na katerem lahko doživite delček veličine in unikatnosti Hawkwind. Tako dobre združitve elektronike, čistega zvočnega tripa in čistokrvnega rocka ne boste našli nikjer drugje. Če skupine sploh ne poznate, bo Live '74 zelo dober uvod v spoznavanje enega največjih, najbolj bizarnih, a tudi najbolj prezrtih opusov v zgodovini rocka. Vsekakor pa se potrudite in poskusite najti 1999 Party, dokler je še na (nekaterih) prodajnih policah.