Dream Evil

TIP: Izjemno in z veliko finesami odigran heavy metal za pravi headbanging.

Dream Evil so eni vidnejših in bolj zanimivih predstavnikov švedske šole modernega pravovernega heavy metala. Za razliko od večine tamkajšnjih predstavnikov te smeri niso ravno klišejski in še manj reciklažni, čeravno v svojih skladbah demonstrirajo obilo elementov starega evro-heavy metala ter power metala. Predvsem pa sedaj rahlo kadrovsko spremenjen bend sestavlja peterica izvrstnih glasbenikov, ki točno vedo, kaj hočejo in kljub številnim solo izletom nikoli ne izstopajo kot posamezniki. Pri Dream Evil je vse podrejeno skladbi kot celoti. In pesmi na njihovem novem, sicer četrtem albumu United so izvrstne. Ob tem dejstvu bendu tudi zlahka odpustimo buntnglavska manowarska besedila, v katerih se borijo za metal "pravico in resnico". Prav idejna sporočilnost benda pa je edina rahlo šibka točka Dream Evil.

Sicer pa so pesmi na zgovorno naslovljenem albumu United izvrstne. V njih je čutiti tako raznolikost in strukturno dorečenost klasičnega heavy metala, kot tudi ostrino, energijo, napadalnost in bliskovitost power metala. Poleg tega so skladbe Dream Evil vedno tudi totalno melodične. Bend pa poleg klasičnih heavy metal killerjev, temelječih na dvoboju navitih kitar, trdih ritmih ter na izvrstnem (mestoma tudi zelo visokem) vokalu, občasno zanese tudi v čisto power metal nažiganje ter na drugi strani tudi v himnične in skoraj epske izlete. DreamEvil pa se izvrstno znajdejo tudi v bolj baladnih okoljih, čeravno je počasnih oziroma pol-počasnih skladb na tem albumu zgolj za vzorec.

Morda tisto najbolj bistveno, kar dela Dream Evil tako posebne na sceni modernega heavy metala, pa je njihov smisel za dramaturgijo in atmosfero skladb, ki sta strahovito intenzivni. Po tem se bend lahko meri s tistimi največjimi, kot so Scorpions, Judas Priest ali Accept. Da pa ima bend tudi pravo distanco do svojih siceršnjih neprestanih "vojskovanj za metal", pa je dokazal s hecno, na moderno narejeno power metal predelavo popevčice My Number One, s katero je Helena Paparizou leta 2005 prinesla evrovizijsko zmago Grčiji.

Čeravno imajo vse skladbe (vsaj za današnje čase) sila visok kakovostni nivo, pa je čisti presežek tega albuma uvodna himna zgovornega naslova Fire! Battle! In Metal!, ki ima odličen riff, eksploziven in napadalen groove ter izjemno jasno ter nalezljivo melodijo, hkrati pa pesem združuje tako klasično heavy metal zahtevnost, kot tudi power metal himničnost.

V celoti gledano je United izvrsten izdelek, ki bo navdušil klasične heavy metalce vseh sort - od tistih najbolj melodičnih (čeravno na albumu praktično ni klaviatur) pa vse do tistih trših. Nad ploščo pa ne bi smeli biti razočarani tudi vsi, ki prisegate na kakovostno, če že ne kar izvenserijsko izvedbo. Kot že rečeno, so Dream Evil na tej točki preprosto fenomenalni.

V bodoče pa Dream Evil ne bi škodilo, če bi malo zmanjšali svoje metal pridige in tudi glasbeno poskusili še kaj zares povsem novega. Slednjega so zagotovo sposobni!