Brian McKnight: koncert, ki ste ga zamudili

Pogled na napol prazno dvorano ljubljanske Cvetličarne je bil sprva kar žalosten. Ob tem prizoru se je samo od sebe porajalo vprašanje o nivoju kulture obiskovanja koncertov pri nas. Slovensko občinstvo se očitno odloča za obisk koncertov predvsem na podlagi zgodb iz rumenih medijev in podobnih povsem neglasbenih vzvodov. To, da je Brian McKnight eden najboljših pevcev in izvajalcev klasičnega soula iz časov, ko se ta zvrst še ni sparila s hip hopom, pri našem občinstvu ne šteje prav veliko, kot tudi ne dejstvo, da je bil kar šestnajstkrat nominiran za grammyja in da je prodal že 20 milijonov plošč.

McKnight, ki igra kar devet instrumentov, se ne valja po raznih "družabnih kronikah". Svojo zasebnost kar dobro skriva. Tudi svoje ločitve ni obešal na velik zvon, še manj tega, da je nedavno zaprosil svojo novo zaročenko. Tudi razkazuje se ne, čeprav ima za enainštiridesetletnika zavidanja vredno postavo. In vse to je za povprečnega slovenskega poslušalca, ki je verjetno že neštetokrat cepetal ob številnih uspešnicah, ne vedoč, da so McKnightove, povsem "dober" razlog, da koncert "preskoči". Pa tudi samo dejstvo, da vrhunski soul izvajalci le redko nastopijo v Sloveniji, ni prepričalo vsaj kakšnega radovedneža. Žalostno!

Precej bolj razveseljiv je bil pogled na tiste, ki so na koncertu bili. V trenutku je bilo opaziti, da so prav vsi točno vedeli, po kaj so prišli in koga bodo poslušali. V dvorani so bili številni glasbeniki. Med drugimi so prišli velikega pevca poslušat tudi: Janez Bončina – Benč, pevec skupine Victory Robert Dragar, Rok Golob, pevec skupine Tide Kevin Koradin, član funk projekta Da Phenomena in tudi številni člani našega najpopularnejšega zbora Perpetuum Jazzile, vključno z vodjem Tomažem Kozlevčarjem.

Med obiskovalci je bil tudi Črt Lipovšek iz industrijskega plemena tolkalcev Strojmachine. V drugi skupini so bile, kot se je izkazalo med koncertom, zelo predane (in nekatere tudi "hudo zrihtane", op.) oboževalke. Ni pa manjkalo niti nekaj tistih njegovih pravih oboževalcev, ki so o pevcu vedeli "vse".

McKnight je na presenečenje mnogih nastopil čisto sam. Najprej je imel dolg uvodni govor, v katerem se je med drugim pošalil na račun tega, da bo nastopil v Sloveniji. Poudaril pa je, da bo ta njegov solistični nastop pokazal njegov prav jaz, kar se je tudi zgodilo.

Po govoru, za katerega je požel glasen aplavz, je McKnight sedel za velikanski koncertni klavir. Že po nekaj taktih je bilo jasno, da gre za vrhunskega pevca in, kot je tudi sam kasneje napol v šali dejal, za še boljšega glasbenika. McKnight je z izjemno in nadvse lahkotno izvedbo dal v trenutku vedeti, da skladbam kljub zgolj enemu instrumentu in glasu ne bo prav nič manjkalo.

McKnight je v vrhunskem slogu izvedel nekaj svojih velikih uspešnic. Bolj na začetku pa je med razlago o tem, kako se je učil igrati, odigral tudi zimzeleno Unforgettable, s katero je zaslovel Nat King Cole, in Jacksonovo Rock With You. Pri slednji je občinstvo začelo ploskati. Tudi njegove skladbe, ki jih je odigral kasneje, je na McKnightovo veliko presenečenje občinstvo zelo dobro poznalo. Večino refrenov je tako občinstvo (verjetno po zaslugi Perpetuum Jazzile, op.) zelo ubrano odpelo kar samo. Eden vrhuncev McKnightovega nastopa je bil tudi, ko je na oder poklical poslušalko Anjo. Njegov koncertni menedžer ji je podaril šopek rož, Mc Knight pa ji je odpel skladbo Crazy Love. Tokrat se je spremljal z akustično kitaro.

McKnight pa ni navduševal samo z odličnimi izvedbami. Pripravil je tudi nekaj zanimivih nagovorov oziroma skečev, v katerih je povedal marsikaj o svojem glasbenem delovanju in življenju. Nekajkrat je vse skupaj spomnilo na tiste barske nastope, o katerih pri nas navado le slišimo, a jih zelo redko doživimo.

Koncert je dobil prav posebno in tudi zelo nenavadno noto, ko je McKnight po prvem dodatku vprašal občinstvo, če ima zanj kakšno vprašanje. Potem se je odvila prava tiskovna konferenca. McKnight je pravil zgodbe o svoji glasbeni družini, sinovih, o tem, kako ga je mama učila, o svoji športni karieri in še marsikaj. Pobral pa je tudi glasbene želje in bil ponovno presenečen nad tem, kako dobro obiskovalci poznajo njegove pesmi in kako so se spomnili na nekatere njegove obskurne skladbe.

Z venčkom glasbenih želja se je pevec tudi poslovil. Navdušenemu občinstvu niti slučajno ni bilo dovolj. Glasne pozive, naj se vrne, je prekinil koncertni menedžer, ki je dejal, da bo McKnight vse CD-je, majice in druge dobrote, ki jih bodo oboževalci kupili, tudi podpisal.