Deja Crnović

Sreda,
24. 6. 2015,
16.56

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 24. 6. 2015, 16.56

7 let, 9 mesecev

Brandon Flowers lahko v miru pozabi na The Killers

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Drugi album Brandona Flowersa The Desired Effect je glasbeno nadaljevanje njegovega samostojnega prvenca Flamingo, le da je njegov igralniški pop postal bistveno bolj zanimiv in vreden pozornosti.

Redkim pevcem glasbenih skupin, ki znajo tudi pri nas napolniti štadion (ali pa vsaj hipodrom), uspe s samostojnim albumom narediti kaj več, kot rahlo vznemiriti oboževalce skupine in podžgati strahove o razpadu. Pevec skupine The Killers je pred petimi leti že opozoril nase z albumom Flamingo, v katerem si je dal duška s sintetizatorji, ki vztrajno lezejo v ospredje tudi pri The Killers, a v primerjavi z The Desired Effect je bil Flamingo zgolj medel uvod v vse razsežnosti popa, ki jih zna izkoristiti Flowers.

Verjetno ima kar nekaj zaslug pri tem tudi producent Ariel Rechtshaid, ki se je podpisal že pod izdelke Haim, Vampire Weekend, Beyonce in Charli XCX; in zdi se, kot da se Flowers lahko primerja predvsem z zadnjo, saj imajo njegove skladbe pridih preteklosti v najboljšem pomenu besede. Tako kot Charli XCX secira in krepi devetdeseta, Flowers namreč dela čudeže iz nadležnih sintetizatorskih prijemov osemdesetih.

The Desired Effect je slogovno tako globoko v osemdesetih, da se vam bo zdelo, da morate ob poslušanju nositi suknjič s podloženimi rameni, a kljub temu prinaša veliko svežine in optimizma, začenši z Dreams Come True, ki sicer dobi nekoliko grenak prizvok, če upoštevamo, da Flowers prihaja iz Las Vegasa.

Igralniški blišč se drži tudi nekaterih drugih stvaritev, na primer v Untangled Love, medtem ko so drugod vplivi tako brezsramni, da je že zabavno. Still Want You na primer zveni, kot bi se Flowers učil pri Paulu Simonu v obdobju Gracelanda, Diggin' Up the Heat pa kot bi se družil z Billyjem Joelom in Bruceom Springsteenom hkrati. Lonely Town, ki je mimogrede najljubša skladba January Jones, pa je eden boljših primerkov retro popa zadnje čase.

The Desired Effect ima tako zaželen učinek predvsem na tiste, ki jih dejstvo, da je Flowersu morda uspelo preseči skupino, ne bo motilo, je pa res, da se razmerje med skupino in posameznikom lahko spremeni, če skupini The Killers uspe vrnitev v čase albuma Hot Fuss. Do takrat bo štadione lažje polnil Flowers sam.