Black Light Burns

TIP: Pravi in zelo iskren album prvinskega, malce tršega kitarskega ameriškega alternative rocka, ki so ga današnji "nu" trendi že povsem izrinili s scene.

Black Light Burns je nov projekt kitarista in po novem tudi pevca Wesa Borlanda, ki je najbolj znan kot nekdanji kitarist Limp Bizkit, katere je zapustil leta 2001. Black Light Burns so pravzaprav prava super-skupina, saj so v njej poleg Borlanda še: Josh Freese (The Vandals, A Perfect Circle, Nine Inch Nails), Danny Lohner (Nine Inch Nails, A Perfect Circle) ter Josh Eustis (Telefon Tel Aviv).

Cruel Melody, ki je njihov prvi album, pa je v marsičem precejšnje presenečenje. Bend se na njem v osnovi opira na tisti pravi in danes od nu-rocka povsem izrinjen težki ameriški kitarski alternative rock, ki pa mu je Borland dodal obilico zanimivih obratov in vložkov. Na albumu je sicer kar nekaj rahlo old-industrial skladb, ki v marsičem precej spominjajo na početje Borlandovega velikega vzornika Trenta Reznorja oziroma na njegove Nine Inch Nails. Bolj zanimive pa so tiste druge skladbe, ki imajo čvrsto kitarsko osnovo in so po zasnovi nekakšen post-grunge z veliko modernimi elementi. Borland praši sijajne in zelo raznovrstne riffe, izjemna ekipa pa jim dodaja še čvrsto in raznoliko ritmiko, sijajen groove ter ponekod tudi atraktivne elektronske vložke.

Blac Light Burns v celoti zvenijo za današnje čase zelo sproščeno in neobremenjeno, a zato nič manj osredotočeno. Ravno zaradi te neobremenjenosti se bend loteva marsičesa - od čistih kitarski killerjev, do prefinjenih akustičnih balad. Bend pa "zanese" celo v nekakšne orto-kitarske surf vode. V eni skladbi pa bend na zelo zanimiv način uporabi celo pihala.

Cruel Melody je v celoti tista prava in energična kitarska alternative rock plošča, ki je daleč od danes že povsem obrabljenih nu-rock predalčkov in brezizrazne slogovne afektiranosti, v katerih se je zaradi komercialnih interesov znašla sedanja moderna ameriška rock scena. Vsekakor je lepo slišati Borlanda v povsem ne-bizkitovskih ter bistveno bolj zdravih in naravnih glasbenih okoljih. Samim skladbam sicer manjka malo več samobitnosti in drugačnosti, vendar začetek je več kot obetaven. Kemija benda je namreč izvrstna. Sedaj pa je samo še vprašanje, ali bo super-skupina zdržala skupaj. Če bo, potem je od tega sijajnega benda v prihodnosti pričakovati še marsikaj zanimivega.