OCENA FILMA: Sivolasi žigolo

"Tam, kjer je ljubezen, tam je tudi bolečina." V Sivolasem žigolu (Fading Gigolo) – komični drami Johna Turturra o cvetličarju iz Brooklyna, ki ponuja seksualne storitve strtim ženskam – je veliko ljubezni, posledično pa tudi veliko bolečine.

Dermatološko preizkušen prostitut Za zaplet poskrbita sivolasi Woody Allen in svetlolasa Sharon Stone. Allen igra Murrayja, lastnika propadlega antikvariata, ki vzdržuje svojo temnopolto življenjsko partnerico in njenih pet (ali šest) sinov. Stonova igra nesrečno poročeno in perverzno bogato dermatologinjo dr. Parkerjevo, ki si skupaj z rjavolaso ljubico v podobi prsate Sofíe Vergare omisli ménage à trois.

Murray svoji dermatologinji predlaga, naj se obrne na njegovega prijatelja – dobrodušnega in visokoraslega cvetličarja Fioravanteja (Turturro). Ker sta oba možaka v finančni stiski, skleneta nenavadno poslovno zavezništvo: Fioravante se prelevi v "sivolasega" žigola Virgila Howarda, Murray pa postane njegov sivolasi zvodnik Dan Bongo. V zameno za zajetno provizijo, seveda.

Najprej ga preizkusi Sharonka. Sledijo druge, bolj ali manj zadovolj(e)ne stranke. Sofia in težko pričakovani trojček prideta na vrsto šele čisto na koncu, ko film že popolnoma iztiri, nezadovoljni gledalci pa nestrpno pogledujemo proti izhodnim vratom.

Shalom namesto Sharon Začetek je še dokaj zabaven, predvsem po zaslugi nevrotičnega Woodyja Allena in njegovih duhovitih dialogov. Newyorška prizorišča, razigrani jazz, zakonske težave, jesensko obarvano listje in filozofiranje o seksu – če ne bi vedel, da je film režiral Turturro, bi prisegel, da spremljam eno od Allenovih komedij. Tistih povprečnih, s katerimi nas je znameniti filmar zalagal pretežni del prejšnjega desetletja.

Težava se pojavi kmalu po tem, ko Murray svojega prijatelja prepriča, da postane "njegova kurba". Murray in dr. Parkerjeva, osebi, ki sta zakuhali vso situacijo in ki sta imeli dotlej glavni vlogi, se umakneta v ozadje in prepustita prostor dolgočasnemu Fioravanteju, še prej pa mu Murray podtakne izjemno delikatno stranko: osamljeno vdovo rabina iz ortodoksne judovske skupnosti Hasidov Avigal, ki jo igra Vanessa Paradis.

Film v nadaljevanju preplavijo čudaški judovski liki in razlage hasidskih običajev. Fioravantejevo početje razkrinka vodja sosedske straže Dovi (Liev Schreiber), ki že od mladih nog hrepeni po Avigal, vendar ni nikoli zbral dovolj poguma, da bi jo nagovoril. Njenih šest sinov igra bejzbol s četico Woodyjevih varovancev. Prvi ne razumejo koncepta tekmovanja, drugi imajo uši. Avigal je osamljena, Dovi je ljubosumen, Fioravanteja peče vest, gledalci pa se medtem sprašujemo, kam za vraga je izginila rdeča nit zgodbe.

Absurd doseže vrhunec v zadnjem dejanju, ko skupina fundamentalističnih rabinov ugrabi Woodyja (ker igra samega sebe, navajam njegovo pravo ime) in ga zvleče pred nekakšno versko sodišče, kjer mu sodijo za "zločine" proti verski ločini, ki ji sam sploh ne pripada.

Filmski ustvarjalec v iskanju lastnega glasu Čeprav se na platnu znova pojavi Woody Allen, nimamo več občutka, da spremljamo njegov film. Sivolasi žigolo na koncu še najbolj spominja na neuspelo kombinacijo kriminalke Guya Ritchieja in cenene romantične drame, v filmu pa lahko zaznamo še vplive bratov Coen in Spika Leeja – mojstrov, s katerimi je Turturro več kot uspešno sodeloval kot igralec.

Allenovega vpliva na Turturra seveda ne moremo zanikati. Turturro je film režiral, zanj je napisal scenarij in odigral glavno vlogo. Izvirni greh je v scenariju. Vsi liki, vključno z osrednjim – čeprav dr. Price Fioravanteja opiše kot sladoled z okusom pistacije, bi se sam prej odločil za vaniljo –, so izjemno neprepričljivi že na papirju, od igralk, kot sta Vergara in Paradisova, pa ne moremo pričakovati čudežev. Latinostarleta ima natanko dva "igralska" atributa (enega levega in enega desnega), medtem ko se nekdanja ga. Johnny Depp muči v svoji prvi angleško govoreči vlogi.

Njena vloga pa ni samo angleško govoreča. Vsaka druga misel v filmu je izrečena najmanj dvakrat, enkrat v angleščini, drugič v hebrejščini, občasno tudi v španščini. Turrturov domači Brooklyn je pač multikulti. Avtor se očitno ni zavedal, da zvenijo osladne misli v slogu "Žensko moraš gledati, drugače zbledi" trapasto v vseh jezikih, še posebej če jih slišimo večkrat zapored.

V eni bolj posrečenih izjav Woody Fioravanteja posvari, da lahko dobi za stranko morilko s sekiro. Ali pa z bodalom za drobljenje ledu. Ko bi jo vsaj. Osebno bi se prej odločil za morilko kot pa čustveno ranjeno hasidsko vdovo s šestimi otroki. Saj veste: kjer je ljubezen, tam je tudi bolečina.

Napovednik filma: