"Žal smo postali arhitekti razkošje in ne nuja"

Prostori arhitekturnega biroja AKSL arhitekti, katerega gonilna sila sta Špela in Aleš, so se za en mesec preobrazili v razstavno galerijo, bolje rečeno pop up razstavo.

"Pop up razstava pomeni, da se določen prostor za nekaj časa spremeni v prostor z drugim namenom. Tako se je naš arhitekturni biro spremenil v manjši razstavni prostor."

Pop up razstava nosi naslov 12.40 in ponazarja njunih 12 let na Gornjem trgu 40. "Ugotovila sva, da ima toliko ustvarjalnih idej, ki potrebujejo svoj prostor, da stanovanje le ni pravi prostor za njih. Takrat sva našla ta prostor in od takrat je najin. V teh dvanajstih letih je tako v njem nastalo vse to, kar se vidi na razstavi."

Na razstavi, ogromnih slikovnih plakatih, je namreč mogoče videti 18 projektov notranje opreme; trgovin, restavracij, kavarn, hotelov, stanovanj, ki so jih skupaj s sodelavci oblikovali vse do danes. Posebnost njihovega biroja oziroma njunega dela je namreč interdisciplinarnost.

"Pri projektih želiva ohraniti interdisciplinarnost. Arhitekti ne smemo biti samozadostni in misliti, da vse znamo ter da smo poleg svojega dela lahko še grafični oblikovalci, oblikovalci tekstila, industrijski oblikovalci. Arhitekt ne zmore vsega, ker potem šepa arhitektura. Zagotovo projekt pridobi marsikaj, če še koga povabiš."

In tako je mogoče ob razstavi kupiti tudi izdelke nekaterih njihovih sodelavcev iz različnih projektov (grafičnih, modnih in industrijskih oblikovalcev).

Posebej opazni v majhnem, za razstavo bolj kot ne izpraznjenem prostoru so izdelki iz skupnega projekta Cvetnoetno. To je etno pohištvo, ki je nastalo v sodelovanju med oblikovalkama Špelo Leskovic, Almiro Sadar in Mizarstvom Černe. Etno pohištvo povezuje sodobno oblikovanje s slovensko kulturno dediščino in tradicionalnimi znanji s področja lesarstva in tekstilstva.

"To najino sodelovanje je res posebno v mojem delu in življenju. Nekega dne me je Almira Sadar poklicala in rekla, kaj če bi naredili kolekcijo etno pohištva s sodobnim pridihom. Seveda sem se najprej ustrašila, saj jaz vendar ne rišem pohištva, a nekako mi je uspelo. Tako vidiš, da je industrijski oblikovalec popolnoma drugačen poklic."

Kolekcija Cvetnoetno ni samo pohištvo, temveč je s tekstilom oblečeno jedilno pohištvo, ki ga sestavljajo različni stoli, jedilna klop in miza.

Špela in Aleš sta zelo dejavna, na razstavi je res predstavljenih osemnajst del, to je le izbor, bilo jih je veliko več in veliko se jih še pripravlja.

"Trenutno delava en lušten etno hotelček, stanovanjsko hišo, sodelujeva v hotelskem projektu, v katerega je bilo povabljenih nekaj arhitekturnih birojev, v katerem vsak izmed nas ustvarja svojo zgodbo, pripravljava en gostinski lokal, zdravstveni center."

In kaj je rdeča nit njunega delovanja? "Težko bi rekla, da jo imava. Edino, kar lahko rečem, je, da je najina rdeča nit zgodba vsakega posameznega projekta. Grozno bi namreč bilo, da bi ignorirala prostor, lokacijo in željo naročnika. To so gradniki, znotraj katerih nastane zgodba in prek tega začneva ustvarjati."

Na srečo iz njunega arhitekturnega biroja prihajajo stvari, ki navdušujejo strokovnjake in "običajne" uporabnike. Kavarno Rog je opazila tudi strokovna komisija, saj so jo nominirali za nagrado Contract world award 2011, prestižno nagrado za inovativno oblikovanje interjerja.

A nastala gospodarska kriza bo, kot kaže, oklestila delo in pomen arhitektov ter jim dodala kategorijo luksuza. Žal se splošna javnost ne zaveda pomena arhitekture, premalo smo ozaveščeni uporabniki kot tudi investitorji. Arhitektura nas spremlja na vsakem koraku, ne oblikujejo je le arhitekti, oblikujemo jo vsi ljudje.

"Nastala gospodarska situacija je pripeljala v samograditeljstvo, ki ne pripomore k estetiki, poleg tega se izgublja še arhitektura. To je bila neka samoizpolnitev v sedemdesetih letih, ko si se prek svoje hiše nekako samorealiziral. Problem je tudi danes, da imamo na nepremičninskem trgu presežke slabe arhitekture. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih veliko nadebudnih vila blokov, vila dvojčkov vsepovsod po državi, ki se jih je prodajalo kot nadstandarno stanovanje. Šele sedaj se je začelo nekako reguliti, kako bo nekdo pobarval hišo. Notranjost je res tvoja stvar, a zunanjost hiše je tudi stvar okolice, meje morajo biti. In s samorealizacijo lokalnih obrtnikov smo izgubili arhitekturno pristnost prostora. Žal smo postali arhitekti razkošje in ne nuja pri vsaki gradnji in obnovi," povzame Aleš trenutno stanje arhitekture na Slovenskem.