Zakaj bi imeli svoj bazen?

Ko si zaželimo kopanja na lastnem vrtu Marsikateri starši bi otrokom v času poletnih počitnic radi omogočili kopanje v morju, a to včasih niti cenovno niti časovno ni mogoče, zato iščejo druge rešitve. V Sloveniji to niti ni prevelik problem, saj je vodnih površin, ki so primerne za kopanje, veliko – vse od naravnih in umetnih jezer, rek in potokov, kjer običajno ne potrebujete denarja za vstopnino, pa do široke palete bazenov, med njimi pri nas ne manjka niti toplic in spremljevalne turistične ponudbe. Če pa vas vse to ne prepriča in si želite imeti vodno osvežitev blizu in dostopno kadarkoli, je čas za razmislek o lastnem bazenu.

Široka ponudba vseh vrst bazenov V Sloveniji je ponudba bazenov velika, povpraševanje pa še vedno raste. Ko se odločimo za bazen, naslednji korak predstavlja izbira vrste bazena. Če za otroke želimo le majhno vodno površino, bo zadostoval že plastičen bazen, ki ga dobite v vseh bolje založenih trgovinah.

Pri tem naj opozorimo na rezultate raziskav bazenov, ki jih je opravil nemški Öko-Test, ki so leta 2009 pri testiranju trinajstih materialov pokazala, da sta bila le dva od njih zdravju otrok neškodljiva. Večina jih je namreč vsebovala nevarne ftalate, t. i. plastifikatorje ali mehčalce, ki jih dodajajo plastičnim masam, da povečajo njihovo gibljivost. Če pa bi radi postavili nekoliko večjo površino, če nimate prostorskih ovir, lahko izbirate med raznovrstno ponudbo bazenov slovenskih in tujih proizvajalcev.

Po načinu gradnje gre za klasične (zidane in betonirane), montažne in poliestrske bazene, novost pa predstavljajo kopalni ribniki, ki so mešanica bazena in vodnega rastlinjaka, ki daje videz ribnika, a se v njem lahko kopate.

Priprava terena Pred gradnjo bazena se je treba odločiti o velikosti bazena, saj v primeru, da presega 30 kvadratnih metrov in globino 1,5 metra, merjeno od roba do dna, potrebujete gradbeno dovoljenje. Kopalna sezona v Sloveniji traja približno od maja do septembra (podaljšate jo lahko z vgradnjo toplotnih izmenjevalcev in pokritjem bazena s pregrinjalom ali streho), zato bodite pri izbiri prostora za ploščo bazena pozorni na dovolj sončno in zavetrno lego v bližini hiše, tako da boste imeli čim lažji dostop do kopanja. Nato sledi odločitev o tem, ali boste imeli prostostoječi ali vkopani bazen. Prostostoječi so cenejši, preprostejši, zahtevajo manj vloženega dela in se lahko tudi hitro razstavijo. Kupimo jih lahko v večjih nakupovalnih centrih z vrtno opremo ali v specializiranih trgovinah. Vkopani pa so dražji, zanje je treba opraviti izkop zemlje, a na koncu nudijo precej lepši pogled in so prijetna vizualna popestritev vrta, saj so nižji kot montažni. Pri izkopu je veliko odvisno tudi od strukture tal, zato je dobro, da ga zaupamo usposobljenemu strokovnjaku, ki bo poskrbel tud za dovode in odvode s posebnimi črpalkami za bazene.

Materiali Klasični bazeni – med te sodijo zidani in betonirani bazeni. Sestavljeni so iz betonske talne plošče, ki jo obdajajo betonski bloki. Za oboje potrebujete izkop in namestitev prostora za strojnico, v kateri bo čistilna naprava in dodatna oprema bazena.

Prevlečeni so z nerjavečimi obrobami, antimikrobno plastjo in oblogo, ki je običajno PVC ali keramična. Za gradnjo takega bazena se lahko odločimo sami.

Montažni bazeni – običajno gre za prostostoječe na travi, betonski ali drugi ravni podlagi na vodoravnem terenu, lahko pa so tudi delno ali povsem vkopani. Materiali zanje so raznoliki, večinoma se uporabljajo kovinski obodi in obloge iz PVC-materialov. Poliestrski bazeni – gre za bazene iz enega kosa materiala, ki so za uporabo najhitreje pripravljeni. Namestijo jih namreč na pripravljeno podlago, za katero ni nujna betonska osnova. Izdelani so iz poliestrske smole in steklenih vlaken. Njihova prednost so gladke in tekoče oblike, poleg tega pa je obseg gradbenih del bistveno manjši kot pri klasičnih bazenih, saj nato poliestrski bazen le položijo na pripravljeno podlago. Pripraviti je treba izkop in prostor za strojnico.

Dodatna oprema Za pravilno delovanje bazena je treba kupiti še kar nekaj dodatne opreme, brez katere nemoteno in zdravju neškodljivo delovanje ni mogoče. Zaradi nečistoč, bakterij in rasti alg poskrbite tudi za filtriranje vode. Večinoma so v uporabi peščeni, kartušni ali filtri na diatomejsko zemljo. Poleg tega s sredstvi, kot so klorovi proizvodi in izdelki na osnovi aktivnega kisika, ki je v nasprotju s klorom brez vonja, dezinficirajte vodo. Priporočena vsebnost klora je 0,6–1,0 mg/l, kisika pa več kot 5 mg/l. Njun vnos lahko poteka mehanično ali ročno. Dodajate lahko tudi sredstva proti kosmičenju in algam. Bazen lahko opremite tudi z dodatno opremo, ki poveča praktičnost ali le udobje, kot so prelivni kanali, masažne naprave, razsvetljava, grelnik vode, tobogan, skakalna deska … Zaradi podaljšanja plavalne sezone in manjšega vnosa trdnih delcev predvsem v času noči pa je priporočljiv nakup bazenske strehe ali ponjave.