Vlago v zidovih lahko odpravimo

Tipične poškodbe zaradi kapilarne vlage.

Poškodbe, kot so vlažni madeži, izsoljevanje, luščenje barv ter odpadanje ometa, so pogost pojav naših stavb, s katerim se soočimo navadno šele, ko so znaki poškodb že vidni. Kapilarna vlaga napada počasi, a vztrajno, zato je, da se izognemo težavam, potrebno skrbno načrtovanje že pri sami gradnji objekta. Če pa želimo sanirati obstoječe stanje, je izrednega pomena, da se odločimo za pravi korak.  

Pri gradnji domov se pred dvigom kapilarne vlage po nosilnih zidovih zaščitimo z vgradnjo horizontalne hidroizolacije tik nad temeljem. V mnogih primerih je vgradnja te hidroizolacije pomanjkljiva, nepravilna, pri starejših objektih (starejše hiše, gospodarska poslopja, cerkve, gradovi, kapelice …) pa horizontalne hidroizolacije ni, kar pomeni, da ima kapilarna vlaga prosto pot po zidu navzgor. Težave pri teh se lahko začnejo, če niso ustrezno vzdrževani (neurejeno odvodnjavanje površinske in meteorne vode, posledice poplav), če so bili na zidove vgrajeni neustrezni materiali (cement, zaporne obloge, ipd.) z namenom daljše trajnosti in trdnosti ometa ali zaradi "skrivanja" morebitnih poškodb na vidni površini zida. Posledica je značilna slika poškodb, ki jih srečujemo na številnih objektih in se pojavljajo tako na zunanji kot tudi notranji strani zidu, pretežno v območju podzidka (cokla).

Soli, ki izkristalizirajo na površini ometa, pa ne povzročijo samo odpadanje ometa, temveč zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo k nadaljnjemu navlaževanju ometa z vlago iz zraka in s tem k širjenju vlage naprej po ometu in zidu. Vlažen omet oziroma zid ne predstavlja nobene toplotne izolacije, saj je voda odličen prevodnik toplote. Ker zaradi tega površinska temperatura zidu pade, se lahko pojav kapilarne vlage škodljivo nadgradi še s pojavom kondenzne vlage ter razvojem glivic in plesni. Ni treba posebej poudarjati, da glivice in plesni na notranjih stenah naših domov bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije. Ker je reševanje problema kondenzne vlage povsem drugačno od reševanja problema kapilarne vlage, moramo ta dva pojava znati razlikovati. Ko gre izključno za problem kondenzne vlage, to rešujemo s toplotno izolacijo toplotnih mostov (zunanjo ali notranjo) in vzpostavitvijo ustreznega sistema prezračevanja.

Kako ukrepati ob težavah s kapilarno vlago?

Pred sanacijo kapilarne vlage moramo torej objekt pregledati z vseh zornih kotov, da bi ugotovili vse morebitne vzroke navlaževanja. Eden od prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako preprosta stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine kapilarnega dviga. Ni namreč vseeno, kakšen odstotek vlage v zidu imamo in do katere višine se je kapilarni vlagi uspelo dvigniti.

Pregled objekta in izmera vlage sta prva koraka za pravilen izbor sanacije.

Če smo pravilno odkrili vse vzroke navlaževanja objekta, je lahko sanacija v celoti učinkovita oziroma je mogoče vzpostaviti prvotno suho stanje objekta. Dandanes obstajajo na trgu številni sistemi sanacije kapilarne vlage, ki so specifični in zahtevajo podrobno proučitev, preden se odločimo za katerega od njih. Glede na resnost poškodb izberemo pravilni način sanacije, pri odločitvi pa bi nam morale biti osnovno vodilo reference, ki so živi dokazi o delovanju oziroma nedelovanju posameznih sistemov.

Sušilni omet Hydroment je primeren tudi za sanacijo poplavljenih površin.

Pri močno navlaženih objektih je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanacijskega sušilnega ometa, pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti pa lahko problem kapilarne vlage reši že sam sušilni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje. Govorimo o sušilnem ometu Hydroment, katerega bistvena lastnost je, da omogoča razvlaževanje zidov brez posledic na končni površini ometa, to je brez izsoljevanja, madežev, luščenja barve ipd. S takšno izvedbo dobimo funkcionalne površine na zunanji ali notranji površini objekta.

Primer objekta pred in po sanaciji.

V podjetju Murexin d.o.o. (prej Kema d.o.o.), ki na slovenskem trgu pod svojo streho združuje blagovni znamki Kema in Murexin, so razvili številne sanirne omete in z njimi povezane sistemske izdelke za različne stopnje vlažnosti: HYDROMENT sušilni omet, ki odlikuje številne in pomembne kulturne referenčne objekte, stare več kot 25 let, sanirne omete KEMASAN, blokade proti kapilarnemu dvigu vlage KEMASOL, izravnalne mase in silikatne ter silikonske paropropustne zaključne barve. 

Seveda pa sami proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja. Zato je naša največja prednost hitro in strokovno svetovanje naših strokovnjakov, če je treba, tudi neposredno na objektu, kjer na podlagi meritev in ogleda situacije lahko svetujejo najprimernejšo obliko sanacije.

Postopek izvedbe sanacije s sušilnim ometom Hydroment.

Naročnik oglasnega sporočila je Murexin, d. o. o.