Šumi: nekoč tovarna, nato kultni lokal, v prihodnosti luksuzna stanovanja (foto)

Potem ko so leta 2006 porušili bidermajersko stavbo tovarne bombonov Šumi, je tam leta zevala gradbena jama, nato so lani uredili začasno makadamsko parkirišče. To bo obratovalo, dokler ne bodo podpisali pogodbe o financiranju novega Šumija, vrednega 50 milijonov evrov.

Lastnik zemljišča, kjer je nekoč stala ljubljanska tovarna, je KD Kvart, hčerinska družba skupine KD Group. Podjetje v prihodnosti, ko bo pridobilo zadosti finančnih sredstev, načrtuje gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta s komercialnim delom. Anuša Rede iz KD Kvarta pravi, da za izvedbo od pridobitve finančnih sredstev potrebujejo dve leti in pol. Trenutno potekajo pogovori s potencialnimi investitorji, vendar pogodbe še niso podpisali.

Od palače do prodajaln

Od palače centralnega komiteja do prodajaln V zadnjih dobrih štiridesetih letih, potem ko je tovarna zaprla svoja vrata in ko je v stavbi nekdanje tovarne sladkarij v 70. deloval kultni lokal Šumi, je nastalo več zamisli o novem programu in podobi te lokacije. Razmišljali so o hotelu, novi Drami, univerzi, mestni upravi, v času nekdanje Jugoslavije tudi o palači Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. A ostalo je le pri zamislih.

Obdržal pa se je en od poznejših idejnih projektov, čeprav se je tudi ta skozi leta in spopadanje z novimi družbenimi in gospodarskimi okoliščinami spremenil.

Multikino in stanovanja

Leta 1996 je namreč na natečaju s svojim predlogom o multikinu, zabavišču in stanovanji zmagal dunajski arhitekt Boris Podrecca. "A glede na dejstvo, da je kinematografska dejavnost v težavah, smo se pozneje odločili, da to dejavnost nadomestimo z gostinskimi lokali in trgovsko ponudbo," spremembe programa novega Šumija pojasnjuje Anuša Rede.

Prvotno gradbeno dovoljenje je bilo zato treba spremeniti, kar pa so pripravili v arhitekturnem projektu Groleger Arhitekti. Podrecca, kot pravijo v KD Kvart, je bil v to vključen, prav tako bo tudi v prihodnje sodeloval pri pripravi izvedbene dokumentacije za fasado, zunanjo ureditev in javne prostore.

89 luksuznih stanovanj Na območju so skoraj končali tudi arheološka raziskovanja – med zadnjimi izkopavanji leta 2004 so tu odkrili rimsko cesto, ki je vzhod mesta povezovala z zahodom. V novem projektu Center Šumi je v pritličnem delu zamišljena tudi povezava z emonskimi ostalinami s tega območja.

Poslovni prostori

Poslovni prostori so načrtovani v severnem delu stavbe, južni del pa bo namenjen predvsem luksuznim stanovanjem s terasami. V kleti bodo parkirišča, tudi prodajalne, ki se bodo nadaljevale še v pritličju. Manjkali ne bodo niti lokali in restavracije. Tem je v načrtih namenjenih 950 kvadratnih metrov, medtem ko naj bi se trgovinski in storitveni del raztezal na 5250 kvadratnih metrih.

Pisarnam so namenjena štiri nadstropja, skupno 5993 kvadratnih metrov. V šestih nadstropjih bodo stanovanja: 89 elitnih bivanjskih prostorov.

Od bombonov do legende

Medtem ko se kujejo načrti za novi Šumi, se velja spomniti, kaj vse se je nekoč med drugim dogajalo na tej lokaciji. Leta 1876 je na primer tu Jožefina Schumi začela obrtniško izdelavo bombonov in sladic, ki jih je prodajala v svoji trgovini.

Po prvi svetovni vojni je delavnico odkupil Dragutin Hribar, nastala je znana tovarna trdih in desertnih bombonov ter peciva. Po drugi svetovni vojni so tovarno nacionalizirali, proizvodnjo pa so v 70. preselili v novozgrajeno poslopje na Šmartinski, kjer je delovala do leta 2008. S selitvijo se je odprl prostor za nastanek ene od ljubljanskih legend – lokal Šumi.

Ljubljanski bermudski trikotnik

Tam, kjer je nekoč bila delavnica sladkarij, je nastal kultni lokal Šumi, ki je bil od 70. in vse do 90. let prejšnjega stoletja pomembno zbirališče gledališčnikov, literatov, slikarjev, otrok funkcionarjev, novinarjev, glasbenikov, filozofov in drugih. Svoj vzpon je doživel v obdobju hipijev, študentskih revolucij, začetkov alternativne kulture, zaton pa v času družbenih in političnih sprememb.

Bogo Zupančič, danes muzejski svetovalec v ljubljanskem arhitekturnem muzeju, je v času, ko so Šumi vneto rušili, torej leta 2006, v časopisu Delo o legendarnem družabnem in družbenem prostoru zapisal, da je to bil "ljubljanski lokal velikih emocij in številnih spominov". Njegov položaj je bil strateški: med filozofsko in pravno fakulteto, v bližini Šubičeve gimnazije, Drame, filharmonije, uredništva Tribune, Problemov in drugih revij.

Bil pa je tudi del tako imenovanega ljubljanskega bermudskega trikotnika, katerega del so bili Pri Mraku, Koper in Šumi.

Roman in dokumentarec o šumijevcih

V Šumiju se je kadilo, popivalo, razpravljalo o umetnosti, družbi in politiki … Eden od šumijevcev in šumijevk, ki jih ni bilo malo – govori se namreč o številki 250 bolj ali manj stalnih gostov –, je bil tudi pokojni književnik Peter Božič. Njegovo zadnje delo, drama, nosi naslov Šumi, v njej pa se ukvarja s Chubbyjem, pesnikom Vojinom Kovačem, enim od šumjevcev, ki je lokal pred desetletji pod stropom označil z napisom: "Chubby was here." Božič je še pred dramo napisal tudi roman s tem naslovom.

Karpo Godina je o lokalu in gibanju posnel tudi dokumentarec, scenarij zanj pa je napisal Mate Dolenc.

Chubby was here – Šumiju v slovo je naslov filma. Napovedali so ga takole: "Legendarni ljubljanski lokal Šumi z legendarnimi šumijevci. Zrolala so se sedemdeseta in zrolala so se osemdeseta. Umetniki, švalerji, znanstveniki, boemi, luzerji, intelektualci. Kokete in starlete … Šumi, legendarno mesto srečevanja, kjer sistemskost in antisistemskost nista štela."

Šumijevci in šumijevke V anale Šumija so se med drugim zapisali: Polde Bibič, Barbara Levstik, Boris Cavazza, Marijana Brecelj, Dušan Jovanović, Radko Polič Rac, Blaž Ogorevc, Mate Dolenc, Zvonka Makuc, Tomaž Kralj, Matjaž Kocbek, Karpo Godina, Milan Jesih, Ivo Svetina, Branimir Štrukelj in drugi.