Sodobna hiša, v kateri ni prostora za televizor (foto)

Hiša na klancu v občini Dobrna je dom štiričlanske družine. Zasnova hiše je izrazito odprta, tako navzven kot tudi navznoter. Leži na vrhu klanca s krasnim razgledom na okoliško pokrajino.

"Hiša se prilagaja lokalnemu kontekstu, se pravi parceli, avtohtoni kulturi in materialom iz lokalnega okolja," nadaljuje Robert Veselko iz arhitekturne pisarne RVA, ki se je z lastnikom hiše spoznal pred leti in med njima se je razvilo zelo dobro sodelovanje, ki je ustvarilo topel in prijazen dom, ki združuje prvobitno s sodobnim. "Zelo pomemben faktor je, da se naročnik in arhitekt ujemata in midva z Mirkom sva se, ker le tako se lahko zgodba razvije do konca. Kemija je ali pa je ni."

Za gradnjo so uporabili predvsem lokalne, naravne gradbene materiale Posebnost hiše poleg izredne lege je, da so za gradnjo uporabili predvsem lokalne, naravne gradbene materiale: ilovico, les in slamo. "Stene hiše so iz ilovice, ki je mešana s slamo in ekstrudirano glino. V njej je veliko lesa, nosilna konstrukcija je lesena, izolacija je iz lesnih vlaken, le temeljni so betonski. Zaščita lesa je iz naravnih smol," razloži način gradnje hiše Veselko in ob tem doda, "da je bila ilovica skopana na parceli, les je iz Savinjske doline, izolacija je iz Češke, a je velika verjetnost, da je iz našega lesa, ki ga oni znajo oplemenititi, mi pa ne." Les izhaja iz Matkovega kota v Savinjski dolini, sekan je bil v zimskem času in ob določeni luni ter bil naravno sušen. Smreka je uporabljena za skelet, macesen pa za fasado.

Počasna naravna gradnja ni vsem všeč V Sloveniji naravna gradnja ni ravno najbolj pogost način gradnje hiše, kako se je z njo znašel arhitekt? "Z naravno gradnjo je povezana moje osebna zgodba. Arhitekturo sem študiral v Gradcu in kot študent sem že kmalu moral reševati stanovanjski problem za svojo družino. Takrat sem veliko raziskoval o naravni gradnji, moja hiša je bila eksperiment, ta hiša zdaj pa je nadaljevanje učnega procesa, je dodelana verzija. To svoje znanje bi rad širil naprej. A problem te gradnje je edino to, da je počasen, čas pa je denar. A ljudje danes želijo vse takoj."

Učni proces je potekal tudi na sami parceli. "V začetni fazi, ko so se gradile ilovnate stene, smo povabili vse, ki jih ta način gradnje zanima, da sodelujejo v zameno za hrano in izkušnjo. Povezali smo se z Zavodom Ekovas, ki nam je pomagal pri obveščanju ljudi. V tistem letu, od maja do konca avgusta, so na gradbišče ves čas prihajali ljudje in s sabo prinašali veliko izkušenj, zanimanja in dobre volje. Všeč mi je takšen način gradnje, ko delavci ne gradijo za minimalne dohodke, ampak nastaja stavba v procesu medsebojnega sodelovanja. Takšna hiša v sebi nosi pozitivno energijo. Grozno je, koliko je dandanes trpljenja v gradbeništvu, to je novodobno suženjstvo. Ta hiša je primer gradnje, ki nakazuje, da je mogoče graditi tudi drugače."

Arhaični gradbeni materiali iz lokalnega okolja s sodobno arhitekturo A če bi mislili, da je za naravni način gradnje primerna le tradicionalna arhitektura, se motite. "Moja želja je bila združiti pogosto prezrte arhaične gradbene materiale iz lokalnega okolja s sodobno arhitekturo."

Hiša je zaradi topografije terena deljena na dva višinska dela. Iz dnevnega prostora se tako po stopnicah spustiš v spalni del za starše, po stopnicah navzgor pa v spalni del za otroka in še stopnice višje je galerija. V dnevnem prostoru imata dekleti plezalno steno, po kateri se pride do njunega skrivališča.

Južni del hiše povezuje zunanja terasa z napuščem, ki je hkrati zunanja povezava med prostori. Vsak prostor, bivalni del, spalni del in kopalnica imajo izhod na teraso. "Napušč je narejen optimalno, tako da v poletnih mesecih sonce pride do roba oken, ko pa se začne v hladnejših mesecih sončni lok spuščati, sonce prodira v prostor in pasivno ogreva hišo," razloži arhitekt.

Srce hiše je zidana peč na drva. Ko so segreje, je peč topla še dva dni in ogreva hišo. Notranje stene so ometane z ilovnatim ometom. Naravna ilovica se meša s peskom in konopljinimi vlakni, ki delujejo kot mikro armatura znotraj ometa. "Omet je najžlahtnejši v svoji surovi obliki, karkoli bi dali na omet, bi bilo škoda, saj bi s tem osiromašili njegove pozitivne lastnosti."

Gradnja hiše je potekala štiri leta. Zidovi so se delali najdlje, eno leto. Za zidove so potrebovali največ časa, ker je sam proces zahteven in ker se 28 centimetrov široke ilovnate stene dolgo sušijo.

V hiši pozabili na prostor za televizijo Kako se stanovalci počutijo v tako naravni gradnji? "Odlično. Se mi zdi, da ima hiša en poseben vonj, tako prijeten," je povedal lastnik, ki je z nasmehom dodal arhitektovo "napako".

"Robert je hišo konstruiral brez prostora za televizor, ker ga tudi do zdaj nismo imeli. A ker je starejša hči začela hoditi v šolo in smo vzeli internet paket, kjer je zraven tudi TV, jo zdaj imamo. Za zdaj je še v galeriji, ker v dnevnem prostoru nikamor na spada. Poleg tega tako mislim, da mora biti za televizijo poseben prostor, ker v dnevnem prostoru prehitro jemlje pozornost stanovalcev. Tega pa nočemo," zaključi svoj pogled lastnik hiše.

Robert Veselko letos s svojo arhitekturo prvič sodeluje pri projektu Odprte hiše in zdi se mu pomembno, da se kakovostna arhitektura predstavi širši javnosti.

"Pomembno je, da arhitekturo doživiš v realnem prostoru in ne samo skozi inscenirane fotografije v revijah. Prava izkušnja prostora je mnogo dragocenejša, saj je plasti zaznavanj veliko, od svetlobe, barv, različnih materialov, tekstur, vonja do zvoka in še mnogo več."

Kakovostna arhitektura je boljša rešitev Ob koncu ogleda hiše je Robert Veselko zaključil s poslanstvom arhitekta: "Počasi prihaja tudi v slovensko zavest, da je kakovostna arhitektura boljša rešitev in da je arhitekt tisti, ki lahko pri tem procesu veliko pomaga."