Vrt
Nedelja, 23. 9. 2018, 10.12
2 meseca, 2 tedna
Priprava vrta na jesensko sezono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
1
Dnevi nabiranja vrtnin, ki smo jih sadili v spomladanskih mesecih, se počasi iztekajo. Stopamo v čas, ko bo treba na vrtu postoriti še kar nekaj dela, da bi ga pripravili na zadnje obdobje jesenske saditve, prav tako bo treba vrt počistiti in pospraviti.
Nadpovprečno visoke temperature so letošnjo vrtnarsko sezono podaljšale, a počasi bo treba začeti pripravljati vrt na jesen in zimo, da bo naslednjo sezono še naprej dovolj rodoviten za rast bogatega pridelka. Po pobiranju vrtnin je treba ponovno obnoviti hranilne snovi v zemlji, lotiti se bo treba mulčenja in priprave komposta. Prav tako lahko septembra še naprej sadite nekatere "zimske" vrtnine, ki zelo dobro uspevajo v hladnejših razmerah.
Končajte s pobiranjem vrtnin
Preden se lotite čiščenja in pospravljanja, bo seveda treba pobrati še preostale vrtnine in sadje, ki jih v preteklih dneh niste. Po pobiranju bo treba počistiti vrtne grede. Odstranite vse vrtnine in rastlinje, ki gnijejo ali kažejo znake okužb in bolezni. Preostanek rastlinja namenite za izdelavo novega kompostnega kupa.
Zemljo je treba osvežiti
Vrtna zemlja je po rodovitni poletni sezoni zelo izčrpana in obrabljena, zato jo bo treba osvežiti in pripraviti za naslednjo saditveno sezono. Zadnji dnevi septembra in začetek oktobra so najboljši čas za tovrstno opravilo. Obdelovanja se lotite na suh dan, saj bi se v nasprotnem primeru vlažna zemlja lepila skupaj in bi bilo zato rahljanje težje.
Najprej odstranite vse vrtnine, da pridete do gole zemlje. Z motiko, grabljicami in lopato jo nato temeljito zrahljajte, da bi obnovili njeno površinsko plast, ki so jo poleti prekrivale vrtnine. Rahljanje zemlje je pomembno tudi zaradi tega, ker iz nje odstranite tudi ves nadležen plevel, neuspela semena in vrtne škodljivce. S tovrstnim postopkom boste izboljšali njeno zračnost in pronicanje hranilnih snovi iz okolja.
Zemlji primešajte tudi plast nove zemlje in gnojil, ki jo bodo varovali v zimskih mesecih, ob nižjih temperaturah in zmrzali. Dodajanje hranil je potrebno, da bi bila ta čim boljša in kakovostna naslednjo sezono. Vrtnine so namreč dosedanjo zemljo popolnoma izčrpale, če tega ne bi storili, bi bil pridelek naslednjo sezono slab ali pa ga sploh ne bi bilo.
Vaši zemlji dodajte oziroma primešajte plast komposta, tega pa pozneje lahko prekrijete tudi s tanko plastjo mulča, ki bo zemljo obvaroval pred prihajajočim nestanovitnim vremenom, obenem pa bo zadrževal potrebno vlago. Čez čas se bo mulč začel razgrajati in stapljati z zemljo, pri čemer jo bo zaradi svojih hranilnih snovi še izboljšal in pripravil na pomlad.
Gredice in posteljice, ki jih ne boste več potrebovali, porušite ali jih pospravite do nove sezone.
Ne pozabite na vrtnine v cvetličnih koritih
Tako kot na vrtu bo treba pospraviti tudi vrtnine v cvetličnih koritih. Utrujene in umirajoče vrtnine izkopljite iz zemlje in jih odvržite na kompostni kup. Zemljo iz korit stresite ven, z rokami pa odstranite še korenine, ki rastejo okoli drenažnih luknjic.
Z metlico iz notranjosti pometite preostalo zalepljeno zemljo, nato korita operite z mešanico kisa in navadnega detergeneta za posodo. Korita z odprtinami obrnjena navzdol pospravite do naslednje sezone ali pa preprosto presadite na novo nekatere vrtnine in rože trajnice.
Pazite le, da jih ne puščate v zunanjih prostorih, kjer bodo podvržene nemilim temperaturam. Umaknite jih nekam v notranjost ali na prosto na balkone in terase, dokler temperature to še dovoljujejo. V primeru nestanovitnega vremena jih takoj umaknite v notranjost.
Ovenele letnice zavrzite, trajnice pa presadite v novo svežo zemljo.
V novo zemljo posadite "zimske pridelke"
Še je čas za sajenje listnate zelenjave, kot so špinača, blitva, zelje, ohrovt, cvetača in por. Z novim ciklusom sajenja vrtnin si boste tako priskrbeli svežo zelenjavo za zimske dni.
Svetujemo vam, da ne namenite prav celotnega vrta sajenju zimske zelenjave. Izberite si le del tega, dve do tri gredice - odvisno od tega, koliko zelenjave želite posaditi. Naj si preostanek vrta odpočije od naporne sezone. V primeru slabega vremena v prihajajočih dneh svoje gredice pokrijte s plastičnim najlonom.
Odmrle vrtnine so primerne za pripravo novega komposta
S čiščenjem vrta boste pridobili veliko novega organskega materiala, ki ga lahko uporabite za sestavo novega komposta. Jesen je krasen čas za pridelavo novega, saj odpadlo listje z dreves in čiščenje vrta starih vrtnin nudi kompostni material. Poskrbite le, da bo vaš nov kup po sestavi v razmerju 3:3.
Pravo ravnotežje med vrtnimi odpadki, listjem in kuhinjskimi odpadki poskrbi za najbolj kakovosten kompost. Vsaj dvakrat na mesec ga premešajte z vilami, da bi material med seboj čim bolj homogenizirali in izboljšali cirkulacijo snovi. S tem boste poskrbeli tudi za boljšo zračnost.
Por dobro uspeva v hladnejših dnevih, a se z njegovo posaditvijo že kar mudi.
Obrezujte, a ne pretiravajte
Čeprav je obrezovanje najprimernejše v pozni zimi ali zgodnji pomladi, ko sadno drevje še ne cveti, ga lahko v jeseni vseeno obrežete, da bi to ohranilo lepo obliko do naslednje sezone. Če ga že želite obrezati, počakajte, dokler ne oberete še zadnjega sadja in dokler drevo popolnoma ne odcveti.
Z obrezovanjem boste zmanjšali tveganje za nastanek bolezni. Odstranite mrtve ali obolele dele drevesa in ovenelo listje. Obrežite uničene, šibke veje in veje, ki so se pretirano razrastle. Prečiščeno drevo bo tako v jesenskih mesecih imelo boljšo cirkulacijo čez celotno krošnjo, kar bo spodbudilo zdravje njegovega organizma in ga ojačalo za zimske dni. Obrežete lahko še grmičevje in trajnice.
Nahranite zelenico, da bo ta zdržala prihajajočo zimo
Še je čas redne košnje. Travo kosite dvakrat na mesec v višini najmanj petih centimetrov. Lotite se postopka aeracije oziroma njenega prezračevanja. Z vilami jo po celotni površini preluknjajte, tako da lahko voda, zrak in preostale hranilne snovi dosežejo njene korenine.
To storite vsaj od tri do štiri tedne pred naglim spustom v zimske temperature, ker je trava po tem dokaj šibka in pod stresom. Če se tega lotite prepozno, tvegate njeno dovzetnost za invazijo plevela in drugih travnatih bolezni. Po aeraciji nanesite po njej takšno plast gnojila, ki ne vsebuje dušika. Tako jo boste nahranili in ojačali do naslednje spomladanske sezone rasti.
1