Postojanka urbanih popotnikov

Že kartonček, ki ga hotelski gostje obesijo na vrata svoje sobe in na katerem navadno piše "Ne moti", je v dunajskem hotelu Daniel malce drugačen. Na njem namreč piše: "Če ste Quentin Tarantino, Christoph Waltz, manekenka Victoria's Secret ali Scarlett Johansson, se mi lahko pridružite. Vsi drugi ostanite zunaj."

Tudi sicer so se arhitekti in snovalci hotela Daniel osredotočili na duhovite, pogosto presenetljive detajle, ki poskrbijo, da obiskovalci vsakič odkrijejo kaj novega. Sobe so prostorne in svetle, oprema je preprosta, a prestižna in elegantna, prevladujejo pa naravni materiali – les, kavčuk, bombaž. Gost se lahko namesto v naslanjaču spočije na viseči gugalnici iz blaga, če pa si zaželi družbe, se odpravi v preddverje, kavarno ali restavracijo hotela, ki je povsem druga zgodba.

"Navdih za osvežitev misli, telesa in duha"

Skupni prostori so napolnjeni z zelenjem, ki je pogosto posajeno v nenavadne predmete, recimo v starinske kuhinjske tehtnice ali kovčke. Stoli in naslanjači, v katerih lahko posedajo gostje kavarne, delujejo, kot da so nabrani z vseh vetrov, k boemskemu vzdušju pa pripomorejo tudi lesene gradbene palete, ki služijo kot mizice.

Hotel v šestih nadstropjih ponuja 115 sob, pri čemer sobe na vrhu hotela ponujajo veličasten razgled na Dunaj, posebej atraktiven je pogled na bližnji botanični vrt. Za prenovo stavbe iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je poskrbel arhitekt Georg Lippert, ki je odlično zadel idejo lastnika hotela Floriana Weitzerja, ki je želel ustvariti vtis, nasproten večini sodobnih hotelov.

"Sodobni popotniki si želijo nezapletene spremembe lokacije, atraktiven dizajn in podobo hotela, ki jim nudi dovolj prostora in navdiha za osvežitev misli, telesa in duha."

Miks različnih stilov v hotelu Daniel ugaja raznolikim osebnostim sodobnih popotnikov. Hotelsko osebje se trudi ustvariti vzdušje, ki bi goste prepričalo, da svoje bivanje podaljšajo ali se ob naslednjem obisku avstrijske prestolnice ponovno vrnejo k njim.