Miza s športnim navdihom

Luč Mayday, stol One in družina pisarniškega pohištva 360° so le nekateri kosi s podpisom nemškega oblikovalca Konstantina Grcica, uveljavljenega v svetu industrijskega oblikovanja. Njegovo delo označujeta preprostost in minimalizem, ki ga izraža skozi preplet maksimalne formalne strogosti in duhovitosti, skozi uporabnost in konceptualno ostrino.

Grcic svoje delo do 17. maja razstavlja v pariški galeriji Kreo, prostoru, ki je namenjen predstavljanju pomembnih sodobnih oblikovalcev, tokrat je na ogled postavil svoje steklene kose pohištva. Z razstavnim prostorom, ki je tudi raziskovalni laboratorij, je ustvarjalec sodeloval že pred tremi leti. Za razstavo v galeriji Kreo je takrat nastala serija miz, prekritih z grafičnih jezikom, navdihnjenim s športno industrijo.

Športna grafika ponazarja dinamiko. "Ustvarja iluzijo, da so izdelki, prekriti z njo, hitrejši in močnejši od tistih brez," je o svojem delu zapisal ustvarjalec. Tako je mize popolnoma prekril s črkami, barvami in znaki, to pa utemeljil s tem, da ga pri vsem zanima psihologija grafike. V nastali seriji je preučeval, kako semantika določenih barv, simbolov in besed lahko spremeni percepcijo izdelkov.

Mize v seriji Champion, pod imeni Apache, Banzai, Jetdog in drugo, so narejene iz aluminijastih temeljev in steklene površine. Grafike, ki jih prekrivajo, so fiktivne, saj nimajo nikakršnega pomena, le da ustvarjajo občutek hitrosti in moči. Razvidno je, da se mize, ki se ravno zaradi svoje brezkompromisne robustne podobe na nek način prevešajo v estetsko prepričljiv izdelek, nanašajo na športno opremo, pa naj gre za kolesa, smuči ali dirkalne avtomobile.

Z grafičnimi elementi jih je prekril umetnik Walter Maurer, ki je zaradi svojih veščin postal eden od ključnih dejavnikov pri projektu. Prav tisti Maurer, ki je sredi 70. let sodeloval z Andyjem Warholom in Frankom Stello pri nastajanju "umetniških" avtomobilov za BMW.

Mize, ki spominjajo na formulo 1 in s katerimi je Grcic pred leti zapolnil galerijski prostor, ustvarjalcu predstavljajo tudi izhodišče za premišljevanje o kakovostnih razredih v produkciji izdelkov. Prav tako pa tudi poziv proti anonimnosti oblikovalcev v športni industriji.