Kalčki, sveža zelenjava v vseh letnih časih

Rastlinskih semen že dolgo ne uporabljamo le za sejanje na zelenjavne gredice in njive. Meljemo jih v moko, stiskamo v kosmiče in kalimo, vendar ne v namene priprav na sajenje sadik, temveč za prehrano. Kitajci kaljenje za prehrano uporabljajo že več kot 3.000 let, v Evropi pa že stoletja varijo pivo iz nakaljenega ječmena. Kalčki, poganjki, sejanci, zelenčki ... za uspešno kaljenje potrebujejo tri osnovne pogoje – vodo, zrak in toploto –, da se v njih začne biokemična reakcija, ki sproži rast rastlinice.

Kalčki in poganjki so izjemno zdravi, saj vsebujejo veliko beljakovin ter vitaminov B in C. Najbolje jih je uživati kar se da sveže in surove, lahko pa jih tudi poparimo, skuhamo v omakah, spečemo v pitah in podobno.

Kako kalimo?

Načinov kaljenja je več. Najbolj preprosto in dostopno vsem je kaljenje v steklenih kozarcih za vlaganje. Tako lahko kalimo vse vrste semen in semenskih mešanic. Kozarec med kaljenjem pokrijemo z mrežasto tkanino in jo zavarujemo z elastiko. Še en preprost način kaljenja je kaljenje s pomočjo nizkega pladnja ali krožnika s širokim dnom. Kdor pa želi s kaljenjem resneje ukvarjati, mu bo prav prišel poseben kalilnik, večdelna posoda, v kateri lahko gojimo tudi različna semena hkrati.

Pred kaljenjem semena preberemo in izločimo poškodovane semenke, morebitne smeti in semena plevela. Semena razprostremo na cedilu ali situ in jih pod tekočo vodo dobro operemo. Semena stresemo v primerno posodo, v katero nalijemo vsaj trikrat toliko vode kot semen. Pustimo čez noč, da semena nabreknejo. Namakanje ni potrebno pri vseh načinih kaljenja (npr. v kalilniku), prav tako pa bolj sluzastih semen (vrtna kreša, leča) ne močimo v vodi.

Med kaljenjem semena večkrat speremo s svežo tekočo vodo, najbolje je, da se tega lotimo zjutraj in zvečer. Dokler semena ne vzklijejo, kalilno posodo hranimo v temnem prostoru, kalčki pa za rast potrebujejo svetlobo, toploto in zračnost, zato jih prestavimo na drug prostor. Po nekaj dneh bo pred našimi očmi zrasla bujna gredica kalčkov, ki jih zaužijemo čim prej.

Kaj kalimo?

Žitni kalčki: pšenica, rž, ječmen, oves, riž, proso. Kalčki stročnic: leča, fižol mungo, fižol azuki, soja, čičerika, grah. Zeleni poganjki (ostrega okusa): lucerna, gorčica, kreša, redkev. Drugi kalčki: lan, triplat, ajda.

Kako nam kalčki najbolj teknejo? S kalčki obogatimo vsakršno solato, teknejo pa tudi samostojno. Začinimo jih po okusu, lahko pa jih grizljamo tudi sveže. Dodajamo jih sendvičem, skuhajmo v juhah in enolončnicah ali pripravimo v omakah. So zanimiva popestritev narastkov in lazanj, specimo jih v omletah ali z njimi nadevajmo pečeno zelenjavo.