Kako izbrati pravo črpalko za vodo ali odpadne vode

Predstavitev tipov črpalk

Črpalke za prečrpavanje čiste vode.

Osnovna razdelitev je razdelitev na klasične centrifugalne črpalke za čisto vodo in potopne črpalke za čisto vodo.

Poznamo centrifugalne črpalke za čisto vodo z enofaznim ali trifaznim elektromotorjem. Črpalke so lahko samosesalne (slika 1), kar pomeni, da potegnejo vodo iz nižje ležeče točke, ne da je sesalna cev zalita, in sesalne, ki prav tako potegnejo vodo iz nižje ležeče točke, vendar mora biti v tem primeru sesalna cev zalita. Za pravilno določitev tipa črpalke mora uporabnik zagotoviti naslednje podatke:

• sesalno višino, to je višinska razlika med nivojem vode in sesalnim priključkom črpalke.
• dvižno višino, to je višinska razlika med tlačnim priključkom črpalke in porabnikom (Porabnik je pipa, razpršilec, rezervoar ali podobno ). Večina uporabnikov zamenjuje podatek za višinsko razliko, ki jo dosega črpalka z dolžino cevovoda, po katerem lahko črpalka črpa vodo. Teoretično je lahko dolžina cevovoda neskončna, upoštevati je treba le izgube pri želenem pretoku ob izbranem preseku cevovoda, kar zmanjšuje pretok, vendar nekaj vode na koncu vseeno priteče, ne glede na presek cevi in dolžino cevovoda.
• želeni delovni tlak na porabniku je tlak, ki ga uporabnik potrebuje na pipi ali razpršilcu.
• razpoložljivo napajanje je podatek, ali je na razpolago enofazno ali trifazno napajanje. Pri tem je treba natančno določiti tudi preseke energetskih kablov do črpalke, posebej če so ti daljši. V tem primeru je pogosto racionalneje uporabiti trifazne črpalke, saj je zaradi bistveno nižjih tokov treba uporabiti tudi kable manjših presekov, kar lahko močno vpliva na vrednost investicije.

Potopne črpalke za čisto vodo

Te črpalke delimo na črpalke za vrtine in črpalke za studence, bazene oziroma rezervoarje.

Črpalke za vrtine (slika 2) so izdelane za vrtine z notranjim premerom od 100 milimetrov naprej. Potrebni podatki se enaki kot pri klasičnih črpalkah, le da se v tem primeru meri dvižna višina kot višinska razlika od nivoja vode do mesta porabnika, sesalne višine pa v tem primeru ni.

Potopne črpalke za studence (slika 3), bazene in rezervoarje se razlikujejo od potopnih črpalk za vrtine po tem, da so oplaščene, s čimer dodatni plašč omogoča ustrezno hlajenje motorja s črpano vodo. Pri črpalkah za vrtine funkcijo plašča opravlja cev vrtine, ki zaradi tega ne sme biti bistveno večja od preseka črpalke.

Črpalke za prečrpavanje odpadne vode (slika 4)

V tem primeru se črpalke delijo na drenažne črpalke in črpalke za fekalne vode. Drenažne črpalke imajo na vstopu v črpalko zaščitno mrežo, ki preprečuje vstop večjih trdih delcev. Primerne so za prečrpavanje umazane vode brez večjih delcev – zalite kleti, ribniki, potoki in podobno. Z pravilno izbiro drenažne črpalke je treba dati enake podatke kot za izbiro črpalk za čisto vodo.

Črpalke za fekalno vodo (slika 5)

Pri teh črpalkah je najpomembnejši podatek prepustnost delcev, ki jih omogoča črpalka. Za individualne objekte je minimalna zadovoljiva prepustnost delcev do 50 milimetrov, za večstanovanjske sisteme pa vsaj 80 milimetrov. Črpalka za fekalno vodo mora imeti vgrajen tako imenovani tekač vortex, ki omogoča zgoraj zapisano polno prepustnost, na da gre medij skozi tekač, kar preprečuje zamašitve črpalk. Črpalke z mlini in sekači, ki razsekajo medij na delce, velike nekaj milimetrov, in jih potem z visoko učinkovitim tekačem črpajo naprej, se v praksi niso izkazale za najbolj učinkovite.

Sistemi s črpalkami za dvig tlaka in vzdrževanje konstantnega tlaka (slika 6)

Posebno poglavje so črpalke, ki odpravljajo težavo prenizkega tlaka. Gre za centrifugalne črpalke v samosesalni ali klasični sesalni izvedbi, k z določeno dodatno opremo omogočajo dvig tlaka. Prvi takšen sistem so hidrobloki oz. hidroforski sistemi, kjer se črpalki dodatno prigradita membranska posoda in tlačno stikalo. Večkrat se zmotno misli, da velikost membranske posode določa, koliko vode je na zalogi. Razpoložljivo količino vode določa samo velikost črpalke, membranska posoda pa določa število vklopov te črpalke. Tako je za hišne sisteme dovolj že 20-litrska membranska posoda, najbolj optimalna izbira pa je 50-litrska membranska posoda. Da membranska posoda dejansko opravlja svojo funkcijo, jo je treba vsaj vsakih šest mesecev izprazniti in natlačiti z zrakom na predtlak, ki je za približno en bar nižji od vklopnega tlaka sistema. Sam vklopni tlak sistema nastavimo prek prigrajenega tlačnega stikala, s katerim nastavimo tudi želeni izklopni tlak sistema. Razlika med vklopnim in izklopnim tlakom naj bo 1,5 bara. V zadnjem času se vedno pogosteje uporablja tudi frekvenčna regulacija črpalk. Gre za regulacijo števila obratov črpalke glede na potrebo po pretočeni vodi. Pri tej regulaciji se razlika med vklopnim in izklopnim tlakom zniža na približno 0,3 bara, membranska posoda je manjše velikosti, zagotovijo se mehki zagoni in mehko ustavljanje črpalke, s čimer se podaljša življenjska doba črpalke. Zagotovljena je tudi zaščita pred delovanjem brez vode. Sistemi za frekvenčno regulacijo se lahko naknadno dogradijo na vse že delujoče črpalke, obstajajo pa sistemi tako za enofazne črpalke kot za trifazne črpalke.

Prodajalec črpalk mora znati tudi svetovati

Na vsa zgornja vprašanja mora odgovor poznati prodajalec črpalk. Največ izkušenj na tem področju imajo prav gotovo v podjetju Vip Tehnika iz Dupleka pri Mariboru. Podjetje se s prodajo in servisiranjem vseh vrst črpalk ukvarja že 22 let. Ima največjo zalogo črpalk za hišno uporabo in največjo zalogo rezervnih delov za te črpalke v Sloveniji. V prodaji in servisu so zaposleni ljudje z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami in prav gotovo ni težave s področja prečrpavanja čiste ali umazane vode, ki ga ne bi znali rešiti.