Ponedeljek, 1. 10. 2018, 10.30
6 let, 2 meseca
Fižol ribničan: avtohtona vrsta fižola v Sloveniji #video
Pri pripravi fižola ne gre za neko posebno kulinarično specialiteto. Med prednosti fižola kot vrtnine štejemo predvsem njegovo lahko vzgojo in cenovno dostopnost. V oddaji Dan. smo obiskali etnološko turistično društvo Hrovača, kjer smo se pogovarjali o znamenitem fižolu ribničanu.
Čeprav je osnovna rastlina prišla iz Južne Amerike, so tudi v teh krajih skozi desetletja gospodarskega prizadevanja vzgojili nekatere posebne sorte. Mednje prav gotovo spada ena najbolj izvirnih oziroma avtohtonih, ki jih poznamo od konca 18. in začetka 19. stoletja pod imenom fižol ribničan.
Že naši predniki so ga uporabljali za pripravo različnih okusnih jedi, saj je fižol ena izmed tistih vrtnin, ki je bogata z vlakninami in minerali ter blagodejno vpliva na naše zdravje.
Fižol spada med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice
Zaradi številnih vlaknin, ki jih premore zrno fižola, ta lahko pomaga pri številnih z jetri, ledvicami in mehurjem. Blagodejno vpliva na naše telo, deluje poživljajoče, pomaga pa tudi pri prebavnih motnjah in odvaja vodo iz telesa, spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij.
Dober je tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri, zato je idealen za uravnavo sladkorja. Poleg tega vsebuje tudi precej beljakovin, ki so pri diabetikih pogosto premalo zastopane.
Ribničan rešen skorajšnjega izumrtja
Po zaslugah vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača je znameniti fižol ribničan rešen izumrtja oziroma pozabe. Letos so tako že 15. praznovali fižolov dan, kjer so pripravili vrsto tako slanih kot sladkih jedi.
Med drugimi so pripravili fižolovo juho, solato s čebulo in jajci, fižolove polpete, štruklje in kruh. Z njim je mogoče pripraviti tudi vrsto različnih jot in omak. Iz fižola pa ne pripravljamo zgolj slanih jedi. Iz njega je mogoče narediti tudi sladke jedi, kot je fižolova torta.
Kuhanje s fižolom zahteva predhodno pripravo
Ana Petek poudarja, da moramo biti pri pripravi jedi s fižolom pozorni na to, da fižol predhodno namočimo čez noč, saj ga s tem zmehčamo. Vodo, v kateri je stal fižol, nato zlijemo stran in ga ponovno speremo s čisto vodo.
Fižol nato damo kuhati. Z nami je delila tudi koristen nasvet, da fižolu med kuhanjem dodamo lovorjev list ali žajbelj, s katerima lahko omilimo neprijetne vetrove, ki nastanejo kot posledica njegovega zaužitja.
Kakšne so posebnosti ribničana
Ribničana prepoznamo po intenzivni rdeče rožnati barvi. Najbolje ga je saditi zraven koruze ali krompirja. Ker gre za pozno vrtnino, je krompir zanj idealen "dober sosed", saj slednjega pobiramo prej, kar fižolu zelo ustreza. Tako dobi pred pobiranjem dovolj svetlobe in lažje dozori. Fižol je na voljo vse leto - posušen, konzerviran, zamrznjen.
Avtohtona vrsta fižola pri nas
Da bi ohranili več avtohtonih slovenskih vrst fižola pri nas, poskušajo v rastlinski genski banki shraniti genske vire, ki izvirajo iz Slovenije.
Jelka Šuštar Vozlič poudarja, da so fižol pridobili "z zbiranjem po Sloveniji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja in pravzaprav ga tukaj hranimo, srednje ročno hranimo pri temperaturi štiri stopinje Celzija, da dolgo časa ohrani kaljivost."
1