Čustvena ekstravaganca oblikovalke Nike Zupanc

V Evropski knjižnici pod krošnjami so na zadnjem letošnjem Uličnem pogovoru na sprehajališču Breg včeraj gostili svetovno priznano industrijsko oblikovalko Niko Zupanc, z njo se je pogovarjala Maja Vardjan.

"Niko Zupanc vidim kot drzno in samosvojo oblikovalko, ki si je za oder izbrala svet," je uvodoma ustvarjalko predstavila Maja Vardjan. Za tiste, ki njenih predmetov ne poznajo tako dobro, jih je nekaj tudi naštela: črna zibelka, plastična luč Lolita, žgečkljiv brisalec za prah, ranljiv lestenec, pahljačasta miza in drugi. Gre za objekte, ki jih racionalni opisi ne morejo v popolnosti zajeti, gre za predmete, ki zmotijo mimoidoče in ki imajo močen emotiven naboj, opredeljujeta jih čustvena ekstravaganca in tehnološki razmislek. Pripovedujejo različne zgodbe, s katerimi avtorica tematizira položaj žensk v sodobni družbi ter prestopa meje estetike in vizualnih kodov. Svoje oblikovalske premisleke in izdelke Nika Zupanc že šest let uspešno predstavlja tudi na milanskem pohištvenem sejmu in drugih predstavitvah v tujini.

Nika Zupanc zase pravi, da je "hard core industrijska oblikovalka", saj jo izjemno zanima tehnologija. Kot je povedala na Uličnem pogovoru, ji vedno znova izziv predstavlja to, kako znotraj omejitev industrijskega oblikovanja narediti dober izdelek. Dober pa je takrat, ko ti uspe v začrtanem okviru z inovativnostjo narediti presežek. Ravno zaradi tega razloga zelo rada dela s podjetji, kjer je kar nekaj omejitev, od tehnološkega profila podjetja do višine finančnega vložka in podobno. Tovrstna sodelovanja ji predstavljajo dialog s stroko. Zanima jo sodelovanje z vsakim podjetjem, ki je radoživo, radovedno, ima vizijo in si upa tvegati, želi soustvarjati zgodovino oblikovanja in premikati meje stroke.

"Intuicija je moj poslovni načrt," pravi Nika Zupanc, zato potrebuje za delo veliko osame in izolacije, da to zasliši. Navdih je na delu neprestano, svet simbolno in dejansko nenehno opazuje, največ zamisli pa se pojavi v vsakodnevnih in bizarnih trenutkih. Oblikovanje je področje, skozi katerega avtorica pripoveduje svoje zgodbe, to pa počne iskreno. Verjame, da dobro oblikovanje ne potrebuje marketinga, temveč da se vse zgodi samo. Tako kot poteka pri njej, zato svojo zgodbo o vstopu na mednarodno prizorišče sveta oblikovanja opisuje kot "lepo in iskreno zgodbo".

Ko je njeno delo videl nizozemski oblikovalec Marcel Wanders, kreativni direktor in soustanovitelj znamenite oblikovalske znamke Moooi, jo je poiskal in jo povabil k sodelovanju. Nastala je družina svetil Lolita, pozneje stol Five o'clock, za katerega je našla navdih v "Titovi hiši na Bledu, v sredo, septembra 2009, malo po 5. uri popoldne, ko je bil čas za čaj", kot je zgovoren opis izdelka. Oblikovalka sodeluje tudi z italijanskim proizvajalcem oblazinjenega pohištva Moroso, loteva se omejenih serij in ustvarja za lastno znamko La femme et la maison by Nika Zupanc, kar se je, kot je poudarila v pogovoru z Majo Vardjan, prav tako zgodilo samo od sebe. Lastne znamke si sprva sploh ni želela, a se je potreba pojavila od zunaj, trgovine in zainteresirani kupci se nanjo obračajo sami.

Vznemirljiva je tudi zgodba o zibelki, ki jo je po temeljitem pregledu svetovne ponudbe za svojega zadnjega otroka izbral tudi francoski oblikovalec Philippe Starck.

"Tako kot z oblačili tudi s predmeti svetu sporočaš svojo zgodbo," pravi Nika Zupanc. Svojo oblikovanje pa tako razume kot zgodbo, ki je še ni bilo. Oblikovalka gradi avtorsko poetiko, kolegi pa so ji navdih le v smislu profesionalne poti, ne idejnega sveta. Pri načinu, kako se lotiti tega poklica, za primer navede Marcela Wandersa in Toma Dixona, njuni poti namreč dobro pozna. Pri tem poudarja, da je v profesionalnem smislu še mlada oblikovalka in da je v tem svetu potrebno veliko potrpežljivosti in poguma. Kar pa Nika Zupanc vsekakor ima, ob tem pa tudi močno vizijo, izredno samodisciplino in svojstven avtorski podpis. Del tega so poleg ustvarjenih predmetov postale tudi fotografije, ki vedno spremljajo njene nove oblikovalske ideje.

Fotografija je ustvarjalko od nekdaj zanimala, spontano pa je ta postala tudi neobhodni del njenega dela, ki skozi vizualno podaja občutek določene kolekcije, včasih s skritim sporočilom. "Te fotografije so zelo osebne in spete z izdelki," je dejala Nika Zupanc, ki pravi, da presežke prepoznaš takoj. Pri dobrem izdelku je zanjo pomembna emotivna ergonomija, izdelek mora imeti faktor x, ki naslovi iracionalno in te prepriča na tej ravni.

Niko Zupanc zanimajo tudi interjerji, pod prvega, As Aperitivo, se je že podpisala. Od 17. pa do 23. septembra bo oblikovalka svojo kolekcijo svetil predstavljala na Londonskem tednu oblikovanja, Tom Dixon jo bo gostil v sklopu svoje iniciative The Dock.