Petek, 27. 6. 2014, 16.10
9 let
Borut Pahor ne bi podarjal čokolad za protokolarna darila

Podobe revščine, obupa, protestov, ljudi v stiski, brezupa in brezperspektivnosti sicer niso novi družbeni prizori, so pa številčnejši, v svojem najnovejšem projektu ročno izdelanih čokolad sporoča umetnik Sašo Sedlaček.
Čokolade Dolce far niente (Sladko brezdelje) so sladice, polne protislovij. So sladko-grenki grižljaji sodobnosti. Z njimi si dan lahko začinijo tisti, ki še uživajo udobje postindustrijske družbe. Vse dokler sladkobnosti čokolade, v tem primeru simbola materialnega uspeha in užitka v najširšem smislu, ne preglasi grenkoba revščine in brezdelja. Ta preži za najbližjim vogalom, zato so v čokolado umetniškega projekta vtisnjene podobe posledice gospodarske krize.
V zvezi s tem je pisal predsedniku države. "Predlog za protokolarna darila Republike Slovenije, ki ga pošiljam, so čokoladne figurice Dolce far niente (Sladko brezdelje). Predstavljajo podobe revščine, obupa, ljudi v stiski …," je umetnik naslovil Boruta Pahorja.
Po Sedlačkovem mnenju bi namreč takšna protokolarna darila na mednarodni ravni dosegla svoj cilj, saj bi nagovorila "posameznike, ki imajo v rokah oblast in vzvode moči ter zmožnost odločanja o naših usodah. Kot predsednik države z izrazitim občutkom za socialne stiske ljudi lahko predstavnike oblasti na najvišjih ravneh nagovorite tudi s tem darilom ter tako na izvirni in aktualni način opozarjate na grenkobo našega časa in nujnost sprememb".
A še večja težava za protokol je v vsebini čokolad. Kot lahko razberemo iz njihovega odgovora, si ne želijo, da bi politiki okusili grenko-sladke grižljaje.
Ustvarjalnega pristopa in skrbne izdelanosti ne zanikajo, težavo vidijo drugje. "Namen protokolarnih daril ni kritično predstavljanje trenutnega družbeno-političnega stanja ali v provokaciji, kakor bi najverjetneje večina obdarovancev to sprejela, ampak v poudarjanju slovenske zgodovinske, kulturne in naravne dediščine ter dosežkov sodobne ustvarjalnosti. Vodilo pri tem je tudi spoštovanje obdarovancev," so med drugim odgovorili umetniku.
Protokolarna darila naj torej raje predstavljajo sladko sliko države, četudi te ni, je mogoče razumeti odgovor. In še to – zakaj naj bi podobe obupa, revščine in brezperspektivnosti predstavljale provokacijo?
Kipar je tudi tisti umetnik, ki je iz odpadnega računalniškega materiala pred leti izdelal robota Žicarja. Ta je za denar prosil tam, kjer brezdomci nimajo vstopa – v nakupovalnih centrih. Je tudi tisti umetnik, ki je skozi potovanje smeti opozoril na sodobno geopolitiko, kjer zahod s svojim odpadnim materialom zasipa vzhod. Je tudi tisti avtor, ki je skozi princip "naredi sam" ozavestil skrajni individualizem, ki ga živimo. Torej kontekst, kjer je posameznik za vse kriv in odgovoren sam, pri tem pa opozoril na pritiske in pasti, ki jih takšne okoliščine prinašajo.
Model za ročno izdelane čokolade je Sedlaček namreč naredil z najsodobnejšo tehnologijo – s 3D-modeliranjem in 3D-tiskanjem. S tem simbolično kaže na morebitne pasti tehnološkega razvoja, kjer gre sicer za pozitivne novosti na eni strani, po drugi pa ravno te prinašajo nove socialne grožnje. V tem primeru tehnologija pomeni izgubo dela za veliko ljudi, saj bodo njihovo znanje in veščine nadomestili stroji.